Demenca je težava
21. stoletja
V naših zlatih letih, ko končno uživamo sadove svojega dela, lahko demenca bistveno okrne kvaliteto našega življenja ter tudi življenja naših svojcev [1-3].
Da je demenca del običajnega staranja je zmotno mišljenje. Danes namreč vemo, da demenca ni neizogibna usoda starosti, pač pa sindrom demence povzročijo različne bolezni in vzroki.
Tako kot po svetu, tudi v Sloveniji pričakovana življenjska doba raste. S tem raste tudi število bolnikov z demenco, tak trend pa se bo po napovedih še nadaljeval [4]. Vendar pa smo v zadnjih letih naredili preboj v razumevanju dejavnikov tveganja za nastanek demence, s čimer se kažejo tudi razlogi za optimizem.
V naših zlatih letih, ko končno uživamo sadove svojega dela, lahko demenca bistveno okrne kvaliteto našega življenja ter tudi življenja naših svojcev [1-3].
Da je demenca del običajnega staranja je zmotno mišljenje. Danes namreč vemo, da demenca ni neizogibna usoda starosti, pač pa sindrom demence povzročijo različne bolezni in vzroki.
Tako kot po svetu, tudi v Sloveniji pričakovana življenjska doba raste. S tem raste tudi število bolnikov z demenco, tak trend pa se bo po napovedih še nadaljeval [4]. Vendar pa smo v zadnjih letih naredili preboj v razumevanju dejavnikov tveganja za nastanek demence, s čimer se kažejo tudi razlogi za optimizem.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Kako zmanjšamo tveganje za demenco?
Rast števila bolnikov z demenco v razvitih delih sveta v zadnjih letih ni tako skokovita, kot so kazale napovedi [5]. Razloge za to strokovnjaki pripisujejo predvsem bolj primernemu načinu življenja [6]. V zadnjem času je bilo namreč veliko napredka pri razumevanju spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco. Glede na povzetek številnih raziskav, se kaže, da bi do 40% primerov demence lahko preprečili ali odložili s pravilnim ukrepanjem [7].
Zmanjšanje tveganja je ključno, pri čemer je pomemben zdrav življenjski slog s primerno prehrano, gibanjem in zadostno količino spanca, naslavljanje nekaterih kroničnih težav, kot so povišan krvni tlak in diabetes tipa 2, izogibanje različnim onesnaževalcem in obravnavanje starostnih senzoričnih okvar.
Dejavniki tveganja
Preberite si kateri so ključni dejavniki, ki lahko vplivajo na razvoj demence in odkrijte, kako lahko z majhnimi koraki ohranite svoje kognitivno zdravje.
nižja izobrazba v mladosti
Izobraževanje, še posebej v mladosti, prispeva h kognitivni rezervi, ki pomaga možganom, da se bolje spopadejo s staranjem. A ni dovolj le formalna izobrazba! Mentalna stimulacija skozi življenje, kot učenje novih veščin, miselne igre in podobno – prav tako ščiti pred kognitivnim upadom.
nenaslovljena Izguba sluha
Nenaslovljena izguba sluha, zlasti v srednjih letih, lahko poveča tveganje za demenco.
Ljudje s težavami s sluhom se pogosto spopadajo s socialno izolacijo in manjšo kognitivno stimulacijo.
poškodba glave
Poškodbe glave lahko povečajo verjetnost kasnejšega kognitivnega upada, saj povzročajo trajne nevrološke spremembe, ki vodijo v dolgoročne težave. Poškodbe možganov, tudi manjše, so resen dejavnik tveganja, zato je preventiva ključna!
PoviŠan krvni tlak
Povišan krvni tlak povečuje tveganje za žilne bolezni, kar lahko vodi do mikroinfarktov v možganih, ki prispevajo k razvoju vaskularne demence.
PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA
Povezano je z upadom kognitivnih funkcij in povečanim tveganjem za demenco. Kronično prekomerno pitje (več kot 21 enot alkohola na teden) lahko povzroči dolgotrajne poškodbe možganov, vključno z demenco, povezano z alkoholo, katera se lahko pojavi že pred 65. letom.
debelost
Prekomerna telesna teža, še posebej v srednjih letih, povečuje tveganje za demenco. Nova dognanja kažejo, da zgodnje obvladovanje debelosti ne pomaga le pri preprečevanju diabetesa in srčnih bolezni, ampak tudi pri zaščiti možganov pred kognitivnim upadom.
SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2
Diabetes se še vedno kaže kot močno povezan z demenco, vendar nove raziskave kažejo, da je tveganje večje, če se sladkorna bolezen pojavi že v srednjih letih. Če diabetes nastopi v poznejših letih, je tveganje manjše, vendar še vedno obstaja.
KAJENJE
Kajenje ostaja pomemben dejavnik tveganja za demenco. Prej so raziskave poudarjale predvsem tveganje za demenco pri kadilcih v poznih letih, zdaj pa je jasno, da je tveganje povišano že, če kadimo v srednjih letih.
depresija
Nove raziskave ponovno potrjujejo povezavo med depresijo in demenco. Depresija, ne glede na to, kdaj v življenju se pojavi, lahko poveča tveganje za razvoj demence v starosti. Če pa se de presija pojavi v poznejših letih, so lahko depresivni simptomi tudi eden izmed prvih znakov kognitivnega upada in začetka demence.
Pomanjkanje socialnih stikov
Socialni stiki ščitijo pred demenco, saj povečujejo kognitivno rezervo in spodbujajo koristna vedenja ter znižujejo stres. Povečano tveganje za demenco je opaženo pri ljudeh, ki so osamljeni ali manj vključeni v socialne aktivnosti.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Onesnaževalci v zraku, kot so dušikov dioksid, trdni delci iz prometa in kurjenja ter ogljikov monoksid, pospešujejo nevrodegenerativne procese, kar povečuje tveganje za demenco.
TELESNA NEAKTIVNOST
Fizična aktivnost pozitivno vpliva na miselne sposobnosti in splošno funkcionalnost. Ne glede na življenjsko obdobje, od mladosti do pozne starosti, telesna aktivnost prispeva k ohranjanju boljših kognitivnih funkcij in zmanjšanju tveganja za kognitivni upad v starosti.
NENASLOVLJENA OKVARA VIDA
Eden ključnih novih dejavnikov tveganja, ki ga prinašajo najnovejša odkritja, je nenaslovljena okvara vida. Čeprav se težave z vidom običajno obravnavajo kot sestavni del staranja, raziskave zdaj kažejo, da imajo lahko tudi vpliv na razvoj demence.
POVIŠAN HOLESTEROL
Čeprav je bil že v preteklosti znan škodljiv vpliv povišanega holesterola na zdravje, so zdaj nove raziskave potrdile, da povišan LDL holesterol, ki je znan kot glavni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, lahko vpliva tudi na zdravje možganov in povečuje tveganje za demenco.
Spanje
Kratek spanec, predvsem manj kot šest ur na noč, bi lahko povečal tveganje za razvoj demence. Vendar je možno, da so težave s spanjem eden izmed prvih znakov demence, kar otežuje ugotavljanje, kaj je vzrok in kaj posledica. Še posebej pa so nevarne motnje dihanja med spanjem, kot je spalna apneja, ki lahko negativno vplivajo na zdravje možganov in kognitivne funkcije.
Prehrana
Tudi prehrana je ključna za naše splošno zdravje. Zdravi načini prehranjevanja, kot je mediteranska prehrana, ki vključuje veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in rib, je lahko koristna tudi za možgane. Po drugi strani pa lahko pretirano uživanje močno predelane hrane, ki je revna s hranili, prispeva k hitrejšemu upadu kognitivnih sposobnosti.
Zakaj je zgodnje odkrivanje demence pomembno?
S trenutnimi zdravili demence še ne znamo dokončno pozdraviti, lahko pa odložimo njene najhujše posledice za nekaj let in tako bistveno dvignemo kvaliteto življenja za bolnike in tudi njihove svojce [8-10]. Vendar so zdravila za demenco, kot tudi druge oblike intervencije, najbolj učinkovite v začetnih fazah bolezni. V večini primerov demence sicer lahko traja več let, preden simptomi postanejo dovolj zaskrbljujoči, da obiščemo zdravnika in ukrepamo. V tem času se stanje možganov lahko že močno poslabša in hkrati kognitivna okvara izrazito poveča.
Trenutne diagnostične metode za potrjevanje demence žal niso primerne za odkrivanje demence v zgodnjih fazah. Slikanje možganov je drago, testi likvorja so invazivni, strokovni klinični pregledi pa so zelo omejeni z nezadostnim številom nevrologov. Vprašalniki oz. psihološki presejalni testi pa pogosto niso dovolj natančni [14-17]. V zadnjem času se za pomoč pri zgodnjem odkrivanju demence razpravlja tudi o uporabi biomarkerjev [18-19].
Demenca je težava
21. stoletja
V naših zlatih letih, ko končno uživamo sadove svojega dela, lahko demenca bistveno okrne kvaliteto našega življenja ter tudi življenja naših svojcev [1-3].
Da je demenca del običajnega staranja je zmotno mišljenje. Danes namreč vemo, da demenca ni neizogibna usoda starosti, pač pa sindrom demence povzročijo različne bolezni in vzroki.
Tako kot po svetu, tudi v Sloveniji pričakovana življenjska doba raste. S tem raste tudi število bolnikov z demenco, tak trend pa se bo po napovedih še nadaljeval [4]. Vendar pa smo v zadnjih letih naredili preboj v razumevanju dejavnikov tveganja za nastanek demence, s čimer se kažejo tudi razlogi za optimizem.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Kako zmanjšamo tveganje za demenco?
Rast števila bolnikov z demenco v razvitih delih sveta v zadnjih letih ni tako skokovita, kot so kazale napovedi [5]. Razloge za to strokovnjaki pripisujejo predvsem bolj primernemu načinu življenja [6]. V zadnjem času je bilo namreč veliko napredka pri razumevanju spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco. Glede na povzetek številnih raziskav, se kaže, da bi do 40% primerov demence lahko preprečili ali odložili s pravilnim ukrepanjem [7].
Zmanjšanje tveganja je ključno, pri čemer je pomemben zdrav življenjski slog s primerno prehrano, gibanjem in zadostno količino spanca, naslavljanje nekaterih kroničnih težav, kot so povišan krvni tlak in diabetes tipa 2, izogibanje različnim onesnaževalcem in obravnavanje starostnih senzoričnih okvar.
Dejavniki tveganja
Preberite si kateri so ključni dejavniki, ki lahko vplivajo na razvoj demence in odkrijte, kako lahko z majhnimi koraki ohranite svoje kognitivno zdravje.
nižja izobrazba v mladosti
Izobraževanje, še posebej v mladosti, prispeva h kognitivni rezervi, ki pomaga možganom, da se bolje spopadejo s staranjem. A ni dovolj le formalna izobrazba! Mentalna stimulacija skozi življenje, kot učenje novih veščin, miselne igre in podobno – prav tako ščiti pred kognitivnim upadom.
nenaslovljena Izguba sluha
Nenaslovljena izguba sluha, zlasti v srednjih letih, lahko poveča tveganje za demenco.
Ljudje s težavami s sluhom se pogosto spopadajo s socialno izolacijo in manjšo kognitivno stimulacijo.
poškodba glave
Poškodbe glave lahko povečajo verjetnost kasnejšega kognitivnega upada, saj povzročajo trajne nevrološke spremembe, ki vodijo v dolgoročne težave. Poškodbe možganov, tudi manjše, so resen dejavnik tveganja, zato je preventiva ključna!
PoviŠan krvni tlak
Povišan krvni tlak povečuje tveganje za žilne bolezni, kar lahko vodi do mikroinfarktov v možganih, ki prispevajo k razvoju vaskularne demence.
PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA
Povezano je z upadom kognitivnih funkcij in povečanim tveganjem za demenco. Kronično prekomerno pitje (več kot 21 enot alkohola na teden) lahko povzroči dolgotrajne poškodbe možganov, vključno z demenco, povezano z alkoholo, katera se lahko pojavi že pred 65. letom.
debelost
Prekomerna telesna teža, še posebej v srednjih letih, povečuje tveganje za demenco. Nova dognanja kažejo, da zgodnje obvladovanje debelosti ne pomaga le pri preprečevanju diabetesa in srčnih bolezni, ampak tudi pri zaščiti možganov pred kognitivnim upadom.
SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2
Diabetes se še vedno kaže kot močno povezan z demenco, vendar nove raziskave kažejo, da je tveganje večje, če se sladkorna bolezen pojavi že v srednjih letih. Če diabetes nastopi v poznejših letih, je tveganje manjše, vendar še vedno obstaja.
KAJENJE
Kajenje ostaja pomemben dejavnik tveganja za demenco. Prej so raziskave poudarjale predvsem tveganje za demenco pri kadilcih v poznih letih, zdaj pa je jasno, da je tveganje povišano že, če kadimo v srednjih letih.
depresija
Nove raziskave ponovno potrjujejo povezavo med depresijo in demenco. Depresija, ne glede na to, kdaj v življenju se pojavi, lahko poveča tveganje za razvoj demence v starosti. Če pa se de presija pojavi v poznejših letih, so lahko depresivni simptomi tudi eden izmed prvih znakov kognitivnega upada in začetka demence.
Pomanjkanje socialnih stikov
Socialni stiki ščitijo pred demenco, saj povečujejo kognitivno rezervo in spodbujajo koristna vedenja ter znižujejo stres. Povečano tveganje za demenco je opaženo pri ljudeh, ki so osamljeni ali manj vključeni v socialne aktivnosti.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Onesnaževalci v zraku, kot so dušikov dioksid, trdni delci iz prometa in kurjenja ter ogljikov monoksid, pospešujejo nevrodegenerativne procese, kar povečuje tveganje za demenco.
TELESNA NEAKTIVNOST
Fizična aktivnost pozitivno vpliva na miselne sposobnosti in splošno funkcionalnost. Ne glede na življenjsko obdobje, od mladosti do pozne starosti, telesna aktivnost prispeva k ohranjanju boljših kognitivnih funkcij in zmanjšanju tveganja za kognitivni upad v starosti.
NENASLOVLJENA OKVARA VIDA
Eden ključnih novih dejavnikov tveganja, ki ga prinašajo najnovejša odkritja, je nenaslovljena okvara vida. Čeprav se težave z vidom običajno obravnavajo kot sestavni del staranja, raziskave zdaj kažejo, da imajo lahko tudi vpliv na razvoj demence.
POVIŠAN HOLESTEROL
Čeprav je bil že v preteklosti znan škodljiv vpliv povišanega holesterola na zdravje, so zdaj nove raziskave potrdile, da povišan LDL holesterol, ki je znan kot glavni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, lahko vpliva tudi na zdravje možganov in povečuje tveganje za demenco.
Spanje
Kratek spanec, predvsem manj kot šest ur na noč, bi lahko povečal tveganje za razvoj demence. Vendar je možno, da so težave s spanjem eden izmed prvih znakov demence, kar otežuje ugotavljanje, kaj je vzrok in kaj posledica. Še posebej pa so nevarne motnje dihanja med spanjem, kot je spalna apneja, ki lahko negativno vplivajo na zdravje možganov in kognitivne funkcije.
Prehrana
Tudi prehrana je ključna za naše splošno zdravje. Zdravi načini prehranjevanja, kot je mediteranska prehrana, ki vključuje veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in rib, je lahko koristna tudi za možgane. Po drugi strani pa lahko pretirano uživanje močno predelane hrane, ki je revna s hranili, prispeva k hitrejšemu upadu kognitivnih sposobnosti.
Zakaj je zgodnje odkrivanje demence pomembno?
S trenutnimi zdravili demence še ne znamo dokončno pozdraviti, lahko pa odložimo njene najhujše posledice za nekaj let in tako bistveno dvignemo kvaliteto življenja za bolnike in tudi njihove svojce [8-10]. Vendar so zdravila za demenco, kot tudi druge oblike intervencije, najbolj učinkovite v začetnih fazah bolezni. V večini primerov demence sicer lahko traja več let, preden simptomi postanejo dovolj zaskrbljujoči, da obiščemo zdravnika in ukrepamo. V tem času se stanje možganov lahko že močno poslabša in hkrati kognitivna okvara izrazito poveča.
Trenutne diagnostične metode za potrjevanje demence žal niso primerne za odkrivanje demence v zgodnjih fazah. Slikanje možganov je drago, testi likvorja so invazivni, strokovni klinični pregledi pa so zelo omejeni z nezadostnim številom nevrologov. Vprašalniki oz. psihološki presejalni testi pa pogosto niso dovolj natančni [14-17]. V zadnjem času se za pomoč pri zgodnjem odkrivanju demence razpravlja tudi o uporabi biomarkerjev [18-19].