Vsebine

Kako sta povezana zdravje telesa in zdravje možganov? Kaj lahko sami naredite za to, da tudi v zrelejših letih ohranjate dobro počutje, vitalnost in čim večjo samostojnost?

Skoraj tretjino življenja prespimo, a spanec ni čas, ko možgani mirujejo. Člani Društva U3 Škofja Loka bodo v torek, 26. januarja, ob 17. uri spoznali, zakaj je kakovosten spanec eden najmočnejših zaveznikov spomina in zdravja možganov.

Zaradi izjemnega odziva članov DU Vodice bo še drugi termin predavanja Zdrav um v zdravem telesu. Druga izvedba prinaša enako pomembne vsebine o povezavi med telesom in možgani ter praktične usmeritve za ohranjanje zdravja, vitalnosti in kakovosti življenja v zrelejših letih.

Prvi termin predavanja Zdrav um v zdravem telesu za člane DU Vodice. Udeleženci bodo spoznali, kako so povezani zdravje telesa, delovanje možganov in vsakodnevne navade ter kaj lahko sami naredijo za ohranjanje vitalnosti in kognitivnega zdravja.

Ali lahko z vsakodnevnimi navadami vplivamo na to, kako dobro nam bodo možgani služili tudi v poznejših letih? Lahko. Člani DU Bitnje-Stražišče bodo v ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri izvedeli, katere majhne spremembe imajo največji učinek.

Kar dobro dene telesu, dobro dene tudi možganom. Na predavanju Zdrav um v zdravem telesu bodo udeleženci UTŽO Logatec v sredo, 2. decembra, ob 17. uri spoznali, kako z gibanjem, spanjem, prehrano in družabnostjo krepimo spomin, zbranost in vitalnost v vseh življenjskih obdobjih.

Po odmevnem predavanju na 3. kongresu Društva psoriatikov in drugih kožnih bolezni Slovenije nas je celjska podružnica društva povabila še na lastno srečanje. V sredo, 25. novembra, ob 16.30 bomo v Zdravilišču Laško govorili o tem, kako je zdravje kože povezano z zdravjem možganov, kaj je demenca in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da ohrani bister um – tudi ob kronični bolezni.

Zdravje možganov je tesno povezano z zdravjem celotnega telesa. Na predavanju Zdrav um v zdravem telesu bodo člani DU Dovje Mojstrana v torek, 17. 11., spoznali, kako lahko z vsakodnevnimi navadami, gibanjem, prehrano in skrbjo za dobro počutje podpirajo delovanje možganov ter ohranjajo vitalnost tudi v zrelejših letih.

Članom Dnevnega centra aktivnosti za starejše Zalog smo na predavanju 28. oktobra 2026 predstavili ključna spoznanja o spanju. Izvedeli so, kako lahko z znanstveno podprtimi pristopi in vsakodnevnimi navadami prispevamo k boljšemu zdravju možganov, ter dobili praktične usmeritve, ki jih lahko uporabijo v vsakdanjem življenju.

21. oktobra 2026 se je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani za en dan spremenilo v največjo učilnico tehnologije v Sloveniji. Na tretji Areni tehnologij, ki jo organizira Tehnološki park Ljubljana, se je predstavilo več kot 50 slovenskih tehnoloških podjetij ter raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. Obiskalo jo je več kot 5.000 mladih iz vse Slovenije. Med razstavljavci smo bili tudi mi, Zavod POMNI, skupaj s partnerjem BrainTrip.

V soboto, 17. oktobra 2026, je Zavod POMNI s predavanjem »Ko vnetje ni le na koži: skrb za zdrave možgane« zaključil strokovni del 3. kongresa Društva psoriatikov in drugih kožnih bolezni Slovenije v Hotelu Paka v Velenju. Udeležnci so spoznali, zakaj sta koža in možgani povezana že od samega začetka življenja – in kaj lahko vsak izmed nas naredi za bister um, tudi ob kronični bolezni.

15. in 16. oktobra 2026 se je v hotelu Astoria Bled odvilo dvodnevno strokovno izobraževanje Razumevanje demence v praksi v organizaciji programa Spomnim se. Mesta so bila hitro razprodana. Zavod POMNI je prispeval uvodno predavanje o tem, kaj se dogaja v možganih in zakaj vedenje ni izbira.

Zdravje možganov je tesno povezano z zdravjem celotnega telesa. Na predavanju Zdrav um v zdravem telesu so člani DU Tržič spoznali, kako lahko z vsakodnevnimi navadami, gibanjem, prehrano in skrbjo za dobro počutje podpirajo delovanje možganov ter ohranjajo vitalnost tudi v zrelejših letih.

Po izjemnem odzivu na prvem predavanju junija 2026, smo 6. oktobra ponovno izvedli predavanje Zdrav um v zdravem telesu v Društvu U3 Škofja Loka. Udeleženci so spoznali, kako so povezani zdravje telesa, delovanje možganov in vsakodnevne navade ter kaj lahko sami naredijo za ohranjanje vitalnosti in kognitivnega zdravja.

Članom Ljudske univerze Kranj in širši publiki iz okolice Kranja smo, 6. oktobra, na predavanju predstavili ključna spoznanja o spominu in kognitivni rezervi. Izvedeli so, kako lahko z znanstveno podprtimi pristopi in vsakodnevnimi navadami prispevajo k ohranjanju spomina in zdravju možganov, ter dobili praktične usmeritve, ki jih lahko uporabijo v vsakdanjem življenju.

Po uvodnem dogodku "Demenca ni usoda: Imate več vpliva, kot si mislite" smo s člani Univerze za III. življenjsko obdobje Celje, 2.10., pozornost usmerili v vsakodnevne navade, ki podpirajo zdravje možganov in telesa. Na predavanju smo govorili predvsem o tem, kaj lahko naredimo sami za kakovostnejše in vitalnejše staranje.

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, je v Osrednji knjižnici Celje potekal strokovni dogodek »Demenca ni usoda: Imate več vpliva, kot si mislite«, ki sta ga organizirala Univerzo za tretje življenjsko obdobje Celje in Zavod POMNI v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje.

Članom Ljudske univerze Kranj in širši publiki iz okolice Kranja smo 15. septembra na predavanju predstavili ključna spoznanja o spanju. Izvedeli so, kako lahko z znanstveno podprtimi pristopi in vsakodnevnimi navadami prispevamo k boljšemu zdravju možganov, ter dobili praktične usmeritve, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju.

Gibanje je eden izmed temeljev zdravega staranja. Ko skrbimo za mišice, moč, ravnotežje in gibljivost, ne skrbimo samo za to, kako se počutimo in gibamo danes. Gibanje je pomembno tudi za zdravje naših možganov.

Ko govorimo o možganih, pogosto naletimo na številne mite, ki so se zasidrali v naš vsakdanjik; da naj bi bili moški bolj "logični", ženske pa "čustvene", ali da so ženske boljše v večopravilnosti, ker uporabljajo "obe polovici možganov hkrati". A sodobna nevroznanost takšnim poenostavitvam nasprotuje. Človeški možgani so izjemno kompleksni in raznolikost ni odvisna zgolj od spola, ampak od prepletanja genetskih, hormonskih, okoljskih in socialnih dejavnikov. Kljub temu pa vemo nekaj ključnega: biološki spol vpliva na delovanje možganov, zlasti v kontekstu hormonov, ki se skozi življenje, predvsem žensk, spreminjajo.

V ponedeljek, 1. junija 2026, smo na Univerzi za III. življenjsko obodbje Škofja Loka izvedli predavanje Zdrav um v zdravem telesu, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

V ponedeljek, 1. junija 2026, smo na Univerzi za III. življenjsko obodbje Koper izvedli predavanje Zdrav um v zdravem telesu, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

V torek, 26. maja 2026, smo v DU Naklo izvedli predavanje Zdrav um v zdravem telesu, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

V torek, 19. maja 2026, smo v DCA Kunaverjeva izvedli predavanje Zdrav um v zdravem telesu, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

V ponedeljek, 18. maja 2026, smo v DCA Zalog izvedli predavanje Zdrav um v zdravem telesu, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

Spomin je skupek umskih sposobnosti, ki nam omogočajo vzdrževanje, shranjevanje in priklic določene informacije skozi čas. Demenca to sposobnost zmanjšuje, zato slab spomin spada med najbolj očiten znak bolezni.

V sredo, 13. maja 2026, smo v Centru za starejše Metulj izvedli predavanje Zdrav um v zdravem telesu, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

Pri možganih je največji izziv, da spremembe ne nastopijo nenadoma, temveč postopno, pogosto brez jasnih znakov. Ljudje zato dolgo nimajo občutka, da bi se karkoli spreminjalo. Starost možganov se da izmeriti, kar smo predstavili tudi v Svetovalnici na Radiu Ognjišče.

V ponedeljek, 11. maja 2026, smo v Društvu Lipa - Univerzi za III. življenjsko obodbje Domžale izvedli predavanje Zdrav um v zdravem telesu, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

V torek, 5. maja 2026, smo v ŠKD Modrin Mladinska knjiga izvedli predavanje Demenca - od zavedanja k ukrepanju, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

V ponedeljek, 13. aprila 2026, smo v DU Ožbalt - Kapla izvedli predavanje Demenca - od zavedanja k ukrepanju, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

V sredo, 8. aprila 2026, smo v DU Sevnica izvedli predavanje Demenca - od zavedanja k ukrepanju, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

V torek, 31. marca 2026, smo v DCA Rudnik izvedli predavanje Demenca - od zavedanja k ukrepanju, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

Demenca v Sloveniji ostaja pogosto spregledana, čeprav bi lahko z zgodnjim prepoznavanjem in ukrepanjem pomembno izboljšali kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev, so poudarili sogovorniki na dogodku Zavoda Pomni.

V času, ko število ljudi z demenco narašča, razprava o zdravju možganov postaja nujna. Ne šele ob prvih znakih težav, ampak bistveno prej. Dogodek Spomin ni samoumeven: Nanj imate več vpliva, kot si mislite, ki smo ga organizirali v Zavodu POMNI, je združil strokovnjake z različnih področij z jasnim ciljem: odpreti pogovor o preventivi in konkretnih korakih za ohranjanje kognitivnega zdravja.

V ponedeljek, 16. marca 2026, smo v Društvu upokojencev Ribnica na Pohorju izvedli predavanje Demenca - Od zavedanja k ukrepanju, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

Fizična aktivnost: temelj zdravega načina življenja Danes se vsi zavedamo, da je telesna aktivnost eden od temeljev zdravega načina življenja. Redna vadba ni pomembna le za dobro telesno pripravljenost, ampak tudi za zdravje srca, uravnavanje telesne teže in preprečevanje kroničnih bolezni. Pa ste vedeli, da lahko določeni tipi vadbe prinašajo posebne koristi tudi za zdravje možganov? V zadnjih letih se vse več raziskav osredotoča na pozitivne učinke treninga moči; ne samo na mišično maso in splošno fizično kondicijo, temveč tudi za delovanje možganov.

10. marca 2026 smo v Hotelu Astoria na Bledu sodelovali na strokovnem izobraževanju Razumevanje demence v praksi, namenjenem strokovnemu kadru, kjer smo kot gostujoči predavatelj predstavili pomen preventive in skrbi za zdravje možganov.

V ponedeljek, 2. marca 2026, smo v Društvu upokojencev Mokronog-Trebelno izvedli predavanje Demenca: Od zavedanja k ukrepanju, kjer smo govorili o zdravju možganov, dejavnikih tveganja za demenco in pomenu preventive.

Dejavniki tveganja so faktorji, ki povečajo možnost obolenja za določeno boleznijo. Ti so lahko pod ali pa izven našega nadzora.

Veseli december je obdobje, ko praznično vzdušje in skupni trenutki s svojimi najdražjimi pridejo v ospredje. Toda ali ste vedeli, da lahko druženje v tem času in nasploh ponuja več kot le čustveno izpolnitev? Raziskave kažejo, da ima negovanje medosebnih odnosov tudi ključen vpliv na naše telesno in duševno zdravje, vključno z možnostjo zmanjševanja tveganja za razvoj demence.

Čuječnost in meditacija nista koristni le za psihološko počutje, temveč imata lahko tudi pomemben vpliv na strukturo možganov in kognitivne sposobnosti. To pomeni, da lahko redna praksa teh tehnik predstavlja pomemben del strategij za ohranjanje zdravja možganov in preprečevanje kognitivnega upada v starosti.

Urjenje in izzivanje možganov sta ključnega pomena za ohranjanje njihovega zdravja, hkrati pa lahko prispevata k zmanjšanju tveganja za pojav demence. Nenehna aktivnost možganov prispeva k izgradnji kognitivne rezerve, kar omogoča daljše ohranjanje normalnih miselnih sposobnosti, tudi v primeru morebitnih poškodb ali degeneracije.

V osmi epizodi Na polno prazno je gost Jurij Dreo, nevroznanstveni raziskovalec in soustanovitelj podjetja BrainTrip, kjer vodi raziskave in razvoj tehnologije za zgodnje prepoznavanje kognitivnih sprememb.

Začnimo novo leto z nekaj barvami! Barve niso le estetski element, temveč lahko pomembno vplivajo na naše razpoloženje in počutje, še posebej v zimskih mesecih, ko je narava manj barvita in živahna. Ste vedeli, da osebe z demenco zaznavajo barve drugače?

V preteklih mesecih smo se veliko posvečali 14 dejavnikom tveganja, za katere številne študije kažejo, da so povezani z večjim tveganjem za razvoj demence. Naše razumevanje teh dejavnikov je sicer še vedno nepopolno, saj so povezave pogosto zapletene in vključujejo številne vplive. Ali veste, kateri so še nekateri dejavniki, ki jih raziskovalci trenutno najbolj intenzivno preučujejo in za katere bi se morda čez nekaj let lahko izkazalo, da so povezani z demenco?

Staranje vodi do sprememb v telesu in te se kažejo tudi v možganih. Naše razumevanje starajočih se možganov vseskozi raste, vendar se v zadnjem času, ob podaljševanju življenjske dobe in vse večjega deleža starejših v družbi, kaže potreba po dodatnih raziskavah na tem področju.

Da sladkorna bolezen poveča tveganje za nastanek srčnih bolezni in kapi je znano že nekaj časa. Pa ste vedeli, da obstaja tudi povezava med sladkorno boleznijo in demenco?

Demenca je globalni izziv, ki zahteva vse večje zavedanje, izobraževanje in raziskave. Z naraščanjem števila starejših ljudi po vsem svetu se pričakuje, da se bo tudi število primerov demence v prihodnjih desetletjih močno povečalo.

O dejavnikih tveganja, ki povečujejo možnost za razvoj demence, smo že pisali. Demenca je zapleteno stanje in še vedno se učimo o vzrokih ter mehanizmih njenega nastanka. Velik poudarek v zadnjem času je na preventivnih aktivnostih in možnostih za zmanjšanje tveganja. Najnovejša znanstvena dognanja podrobneje preučujejo, kako lahko z načinom življenja vplivamo na zmanjšanje tveganja za razvoj demence.

Gosta v Sensa podkastu z Ano Vehovar sta bila Jurij Dreo, nevroznanstvenik, in Javor Škerlj Vogelnik, trener nenasilne komunikacije.

Staranje je naraven proces, ki s seboj prinaša tudi nekatere spremembe v naših miselnih sposobnostih. Toda kdaj je pozabljanje le del običajnega staranja in kdaj lahko kaže na nekaj resnejšega, kot je demenca?

V določenem smislu bi lahko rekli, da je demenca neizogibna, če bi človek živel ekstremno dolgo - na primer do 150 let. Sčasoma namreč vsi organizmi in njihovi organi, vključno z možgani, začnejo propadati in na koncu odpovejo. Vendar pa v okviru naše trenutne povprečne življenjske dobe demenca ni neizogibna.

Ob tem, ko smo pred dnevi obeležili že 100-letnico elektroencefalografije (EEG), metode za merjenje možganske aktivnosti, se nam vsem tistim, ki se ukvarjamo s praktično uporabo te metode, seveda poraja neizbežno vprašanje - kakšen je potencial in smiselnost uporabe te tehnologije za zgodnje odkrivanje in učinkovitejše spopadanje z demenco, pretečemu problemu današnje starajoče se družbe?

“Redna telesna vadba je eden ključnih elementov za ohranjanje visoke kakovost življenja, saj le ta pozitivno vpliva na našo moč, kostno gostoto, ravnotežje, srčno - žilni sistem …” pogovor z nami prične Luka Hren, vodja ekipe KinVital-a, ki že več kot desetletje razvija najprodornejše metode dela na področju kineziologije, rehabilitacije poškodb in odprave bolečine. Redna vadba koristi prav vsakomur, zlasti pa osebam z demenco, ki z njeno pomočjo poleg vsega naštetega ostajajo tudi v boljši vsakodnevni funkcionalni sposobnosti.

V družbi se moramo vedno bolj zavedati pomena spoštljivega naslavljanja starejših ljudi, saj neustrezni izrazi lahko prispevajo k stereotipizaciji in stigmatizaciji. Doc. dr. Barbara Grintal in doc. dr. Peter Seljak, socialna gerontologa z Univerze Alma Mater Europaea, preučujeta, kateri izrazi so najbolj primerni in zakaj je pravilna terminologija ključna za ohranjanje dostojanstva starejših odraslih. Še posebej tistih, ki obolevajo za demenco. Neprimerna raba izrazov lahko namreč poglobi nerazumevanje te bolezni in vodi v socialno izključenost.

Ob začetku kampanje "Demenca. Od zavedanja k ukrepanju." so na RTV SLO poročali o akciji Zavoda POMNI in naših partnerjev. Cilj je bil povečati upanje, podporo in rešitve tistim, ki se spopadajo z demenco.

Zavod Pomni skupaj s partnerji, ki delujejo na področju demence, začenja šestmesečno kampanjo pod geslom Demenca. Od zavedanja k ukrepanju.

Število obolelih za demenco narašča, zdravila zanjo pa ne poznamo.

Da je demenca del običajnega staranja je zmotno mišljenje. Danes namreč vemo, da demenca ni neizogibna usoda starosti, pač pa sindrom demence povzročijo različne bolezni in vzroki.

Namen pogovornega večera o demenci, ki sta ga organizirala podjetje BrainTrip in Mestna knjižnica Ljubljana, je bil osveščanje o tej tihi epidemiji, s katero naj bi se posredno ali neposredno srečal vsak drugi Slovenec.

Tiha pandemija 21. stoletja prizadene več kot 10 % starejših in zdravila, ki bi jo dokončno pozdravila (še) ni.

Kakovost življenja obolelih z demenco in tistih, ki zanje skrbijo, je zelo odvisna od tega, kako zgodaj se motnje odkrijejo. V slovenskem projektu POMNI so sodelovali pri testiranju, ki je dokazalo veliko natančnost presejalnega testa BDI pri prepoznavanju zgodnjih znakov demence.

Projekt POMNI bo v več krajih Slovenije starejšim od 60 let omogočil brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Ozaveščanje o problemu demence in zavzemanje za pozitiven doprinos v boju z boleznijo, je primarni namen neprofitnega projekta, ki je rezultat sodelovanja različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, delujočih na področju demence v Sloveniji. S testi po različnih krajih Slovenije začnejo v mesecu aprilu.

Na novinarski konferenci so partnerji predstavili projekt POMNI, v sklopu katerega bodo na večjem številu prostovoljcev v različnih krajih Slovenije izvedli brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence.