Članki

V določenem smislu bi lahko rekli, da je demenca neizogibna, če bi človek živel ekstremno dolgo - na primer do 150 let. Sčasoma namreč vsi organizmi in njihovi organi, vključno z možgani, začnejo propadati in na koncu odpovejo. Vendar pa v okviru naše trenutne povprečne življenjske dobe demenca ni neizogibna.

Staranje je naraven proces, ki s seboj prinaša tudi nekatere spremembe v naših miselnih sposobnostih. Toda kdaj je pozabljanje le del običajnega staranja in kdaj lahko kaže na nekaj resnejšega, kot je demenca?

O dejavnikih tveganja, ki povečujejo možnost za razvoj demence, smo že pisali. Demenca je zapleteno stanje in še vedno se učimo o vzrokih ter mehanizmih njenega nastanka. Velik poudarek v zadnjem času je na preventivnih aktivnostih in možnostih za zmanjšanje tveganja. Najnovejša znanstvena dognanja podrobneje preučujejo, kako lahko z načinom življenja vplivamo na zmanjšanje tveganja za razvoj demence.

Demenca je globalni izziv, ki zahteva vse večje zavedanje, izobraževanje in raziskave. Z naraščanjem števila starejših ljudi po vsem svetu se pričakuje, da se bo tudi število primerov demence v prihodnjih desetletjih močno povečalo.

Čuječnost in meditacija nista koristni le za psihološko počutje, temveč imata lahko tudi pomemben vpliv na strukturo možganov in kognitivne sposobnosti. To pomeni, da lahko redna praksa teh tehnik predstavlja pomemben del strategij za ohranjanje zdravja možganov in preprečevanje kognitivnega upada v starosti.

Da sladkorna bolezen poveča tveganje za nastanek srčnih bolezni in kapi je znano že nekaj časa. Pa ste vedeli, da obstaja tudi povezava med sladkorno boleznijo in demenco?

Ob tem, ko smo pred dnevi obeležili že 100-letnico elektroencefalografije (EEG), metode za merjenje možganske aktivnosti, se nam vsem tistim, ki se ukvarjamo s praktično uporabo te metode, seveda poraja neizbežno vprašanje - kakšen je potencial in smiselnost uporabe te tehnologije za zgodnje odkrivanje in učinkovitejše spopadanje z demenco, pretečemu problemu današnje starajoče se družbe?

V družbi se moramo vedno bolj zavedati pomena spoštljivega naslavljanja starejših ljudi, saj neustrezni izrazi lahko prispevajo k stereotipizaciji in stigmatizaciji. Doc. dr. Barbara Grintal in doc. dr. Peter Seljak, socialna gerontologa z Univerze Alma Mater Europaea, preučujeta, kateri izrazi so najbolj primerni in zakaj je pravilna terminologija ključna za ohranjanje dostojanstva starejših odraslih. Še posebej tistih, ki obolevajo za demenco. Neprimerna raba izrazov lahko namreč poglobi nerazumevanje te bolezni in vodi v socialno izključenost.

“Redna telesna vadba je eden ključnih elementov za ohranjanje visoke kakovost življenja, saj le ta pozitivno vpliva na našo moč, kostno gostoto, ravnotežje, srčno - žilni sistem …” pogovor z nami prične Luka Hren, vodja ekipe KinVital-a, ki že več kot desetletje razvija najprodornejše metode dela na področju kineziologije, rehabilitacije poškodb in odprave bolečine. Redna vadba koristi prav vsakomur, zlasti pa osebam z demenco, ki z njeno pomočjo poleg vsega naštetega ostajajo tudi v boljši vsakodnevni funkcionalni sposobnosti.

Urjenje in izzivanje možganov sta ključnega pomena za ohranjanje njihovega zdravja, hkrati pa lahko prispevata k zmanjšanju tveganja za pojav demence. Nenehna aktivnost možganov prispeva k izgradnji kognitivne rezerve, kar omogoča daljše ohranjanje normalnih miselnih sposobnosti, tudi v primeru morebitnih poškodb ali degeneracije.

Dejavniki tveganja so faktorji, ki povečajo možnost obolenja za določeno boleznijo. Ti so lahko pod ali pa izven našega nadzora.

Staranje vodi do sprememb v telesu in te se kažejo tudi v možganih. Naše razumevanje starajočih se možganov vseskozi raste, vendar se v zadnjem času, ob podaljševanju življenjske dobe in vse večjega deleža starejših v družbi, kaže potreba po dodatnih raziskavah na tem področju.

Spomin je skupek umskih sposobnosti, ki nam omogočajo vzdrževanje, shranjevanje in priklic določene informacije skozi čas. Demenca to sposobnost zmanjšuje, zato slab spomin spada med najbolj očiten znak bolezni.