Vas skrbi, da pozabljivost ni več samo del staranja?
Vas skrbi, da pozabljivost ni več samo del staranja?
Vsakemu se zgodi, da kdaj pozabi ime znanca ali založi ključe.
Ko pa se spremembe začnejo ponavljati, postanejo opazne tudi bližnjim ali vplivajo na vsakdanje življenje, se pojavi vprašanje, ki si ga nihče ne želi zastaviti:
Je to še običajno staranje ali prvi znaki demence?
Dobra novica je, da niste edini s temi vprašanji. Za odgovore ni treba čakati, da se težave izrazito poslabšajo.
Zgodnje ukrepanje lahko pomeni več možnosti za načrtovanje, podporo in ohranjanje kakovosti življenja.
Vsakemu se zgodi, da kdaj pozabi ime znanca ali založi ključe.
Ko pa se spremembe začnejo ponavljati, postanejo opazne tudi bližnjim ali vplivajo na vsakdanje življenje, se pojavi vprašanje, ki si ga nihče ne želi zastaviti:
Je to še običajno staranje ali prvi znaki demence?
Dobra novica je, da niste edini s temi vprašanji. Za odgovore ni treba čakati, da se težave izrazito poslabšajo.
Zgodnje ukrepanje lahko pomeni več možnosti za načrtovanje, podporo in ohranjanje kakovosti življenja.
Vsakemu se zgodi, da kdaj pozabi ime znanca ali založi ključe.
Ko pa se spremembe začnejo ponavljati, postanejo opazne tudi bližnjim ali vplivajo na vsakdanje življenje, se pojavi vprašanje, ki si ga nihče ne želi zastaviti:
Je to še običajno staranje ali prvi znaki demence?
Dobra novica je, da niste edini s temi vprašanji. Za odgovore ni treba čakati, da se težave izrazito poslabšajo.
Zgodnje ukrepanje lahko pomeni več možnosti za načrtovanje, podporo in ohranjanje kakovosti življenja.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Demenca ne vpliva le na spomin. Spremeni življenje.
Demenca ne vpliva le na spomin. Spremeni življenje.
Demenca je bolezen možganov, ki postopoma vpliva na spomin, razmišljanje, orientacijo, komunikacijo in sposobnost samostojnega življenja.
Ne prizadene le posameznika.
Spremeni tudi življenje partnerja, otrok in prijateljev, ki z bolnim delijo vsakdan.
Demenca ni le zdravstveni izziv, ampak je izziv za celotno družino.
Demenca je bolezen možganov, ki postopoma vpliva na spomin, razmišljanje, orientacijo, komunikacijo in sposobnost samostojnega življenja.
Ne prizadene le posameznika.
Spremeni tudi življenje partnerja, otrok in prijateljev, ki z bolnim delijo vsakdan.
Demenca ni le zdravstveni izziv, ampak je izziv za celotno družino.
Demenca je bolezen možganov, ki postopoma vpliva na spomin, razmišljanje, orientacijo, komunikacijo in sposobnost samostojnega življenja.
Ne prizadene le posameznika.
Spremeni tudi življenje partnerja, otrok in prijateljev, ki z bolnim delijo vsakdan.
Demenca ni le zdravstveni izziv, ampak je izziv za celotno družino.
Večina ljudi prve znake spregleda.
Večina ljudi prve znake spregleda.
Prve spremembe so pogosto zelo subtilne.
Oseba še vedno vozi avto, kuha kosilo in skrbi zase. Hkrati pa začne:
Prve spremembe so pogosto zelo subtilne.
Oseba še vedno vozi avto, kuha kosilo in skrbi zase. Hkrati pa začne:
Prve spremembe so pogosto zelo subtilne.
Oseba še vedno vozi avto, kuha kosilo in skrbi zase. Hkrati pa začne:
večkrat postavljati isto vprašanje,
večkrat postavljati isto vprašanje,
večkrat postavljati isto vprašanje,
pozabljati dogovore,
pozabljati dogovore,
pozabljati dogovore,
težje slediti pogovoru,
težje slediti pogovoru,
težje slediti pogovoru,
iskati besede, ki jih je prej našla brez težav,
iskati besede, ki jih je prej našla brez težav,
iskati besede, ki jih je prej našla brez težav,
postajati manj samozavestna pri opravilih, ki so bila nekoč rutinska.
postajati manj samozavestna pri opravilih, ki so bila nekoč rutinska.
postajati manj samozavestna pri opravilih, ki so bila nekoč rutinska.
Pogosto si rečemo:
"To so pač leta."
Včasih to drži.
Včasih pa ravno zaradi tega prve znake opazimo prepozno.
Pogosto si rečemo:
"To so pač leta."
Včasih to drži.
Včasih pa ravno zaradi tega prve znake opazimo prepozno.
Pogosto si rečemo:
"To so pač leta."
Včasih to drži.
Včasih pa ravno zaradi tega prve znake opazimo prepozno.
Demenca ni usoda.
Demenca ni usoda.
Na starost in genetiko ne moremo vplivati.
Na presenetljivo veliko drugih dejavnikov pa lahko.
Ne gre za popolnost. Gre za to, da možganom vsak dan date najboljše pogoje za delovanje.
Na starost in genetiko ne moremo vplivati.
Na presenetljivo veliko drugih dejavnikov pa lahko.
Ne gre za popolnost. Gre za to, da možganom vsak dan date najboljše pogoje za delovanje.
%
nižje
tveganje
nižje
tveganje
nižje
tveganje
z naslavljanjem dejavnikov, ki so pod našim nadzorom.
z naslavljanjem dejavnikov, ki so pod našim nadzorom.
z naslavljanjem dejavnikov, ki so pod našim nadzorom.
Dejavniki, ki tudi vplivajo na zdravje možganov:
nižja izobrazba v mladosti
Izobraževanje, še posebej v mladosti, prispeva h kognitivni rezervi, ki pomaga možganom, da se bolje spopadejo s staranjem. A ni dovolj le formalna izobrazba! Mentalna stimulacija skozi življenje, kot učenje novih veščin, miselne igre in podobno – prav tako ščiti pred kognitivnim upadom.
nenaslovljena Izguba sluha
Nenaslovljena izguba sluha, zlasti v srednjih letih, lahko poveča tveganje za demenco.
Ljudje s težavami s sluhom se pogosto spopadajo s socialno izolacijo in manjšo kognitivno stimulacijo.
poškodba glave
Poškodbe glave lahko povečajo verjetnost kasnejšega kognitivnega upada, saj povzročajo trajne nevrološke spremembe, ki vodijo v dolgoročne težave. Poškodbe možganov, tudi manjše, so resen dejavnik tveganja, zato je preventiva ključna!
PoviŠan krvni tlak
Povišan krvni tlak povečuje tveganje za žilne bolezni, kar lahko vodi do mikroinfarktov v možganih, ki prispevajo k razvoju vaskularne demence.
PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA
Povezano je z upadom kognitivnih funkcij in povečanim tveganjem za demenco. Kronično prekomerno pitje (več kot 21 enot alkohola na teden) lahko povzroči dolgotrajne poškodbe možganov, vključno z demenco, povezano z alkoholo, katera se lahko pojavi že pred 65. letom.
debelost
Prekomerna telesna teža, še posebej v srednjih letih, povečuje tveganje za demenco. Nova dognanja kažejo, da zgodnje obvladovanje debelosti ne pomaga le pri preprečevanju diabetesa in srčnih bolezni, ampak tudi pri zaščiti možganov pred kognitivnim upadom.
SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2
Diabetes se še vedno kaže kot močno povezan z demenco, vendar nove raziskave kažejo, da je tveganje večje, če se sladkorna bolezen pojavi že v srednjih letih. Če diabetes nastopi v poznejših letih, je tveganje manjše, vendar še vedno obstaja.
KAJENJE
Kajenje ostaja pomemben dejavnik tveganja za demenco. Prej so raziskave poudarjale predvsem tveganje za demenco pri kadilcih v poznih letih, zdaj pa je jasno, da je tveganje povišano že, če kadimo v srednjih letih.
depresija
Nove raziskave ponovno potrjujejo povezavo med depresijo in demenco. Depresija, ne glede na to, kdaj v življenju se pojavi, lahko poveča tveganje za razvoj demence v starosti. Če pa se de presija pojavi v poznejših letih, so lahko depresivni simptomi tudi eden izmed prvih znakov kognitivnega upada in začetka demence.
Pomanjkanje socialnih stikov
Socialni stiki ščitijo pred demenco, saj povečujejo kognitivno rezervo in spodbujajo koristna vedenja ter znižujejo stres. Povečano tveganje za demenco je opaženo pri ljudeh, ki so osamljeni ali manj vključeni v socialne aktivnosti.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Onesnaževalci v zraku, kot so dušikov dioksid, trdni delci iz prometa in kurjenja ter ogljikov monoksid, pospešujejo nevrodegenerativne procese, kar povečuje tveganje za demenco.
TELESNA NEAKTIVNOST
Fizična aktivnost pozitivno vpliva na miselne sposobnosti in splošno funkcionalnost. Ne glede na življenjsko obdobje, od mladosti do pozne starosti, telesna aktivnost prispeva k ohranjanju boljših kognitivnih funkcij in zmanjšanju tveganja za kognitivni upad v starosti.
NENASLOVLJENA OKVARA VIDA
Eden ključnih novih dejavnikov tveganja, ki ga prinašajo najnovejša odkritja, je nenaslovljena okvara vida. Čeprav se težave z vidom običajno obravnavajo kot sestavni del staranja, raziskave zdaj kažejo, da imajo lahko tudi vpliv na razvoj demence.
POVIŠAN HOLESTEROL
Čeprav je bil že v preteklosti znan škodljiv vpliv povišanega holesterola na zdravje, so zdaj nove raziskave potrdile, da povišan LDL holesterol, ki je znan kot glavni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, lahko vpliva tudi na zdravje možganov in povečuje tveganje za demenco.
Spanje
Kratek spanec, predvsem manj kot šest ur na noč, bi lahko povečal tveganje za razvoj demence. Vendar je možno, da so težave s spanjem eden izmed prvih znakov demence, kar otežuje ugotavljanje, kaj je vzrok in kaj posledica. Še posebej pa so nevarne motnje dihanja med spanjem, kot je spalna apneja, ki lahko negativno vplivajo na zdravje možganov in kognitivne funkcije.
Prehrana
Tudi prehrana je ključna za naše splošno zdravje. Zdravi načini prehranjevanja, kot je mediteranska prehrana, ki vključuje veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in rib, je lahko koristna tudi za možgane. Po drugi strani pa lahko pretirano uživanje močno predelane hrane, ki je revna s hranili, prispeva k hitrejšemu upadu kognitivnih sposobnosti.
Kaj lahko naredite že danes?
Kaj lahko naredite že danes?
Za zdravje možganov ni čarobne rešitve.
So pa odločitve, ki štejejo.
Za zdravje možganov ni čarobne rešitve.
So pa odločitve, ki štejejo.
Za zdravje možganov ni čarobne rešitve.
So pa odločitve, ki štejejo.
Vsak sprehod.
Vsak sprehod.
Vsak sprehod.
Vsaka neprespana noč, ki jo uredimo.
Vsaka neprespana noč, ki jo uredimo.
Vsaka neprespana noč, ki jo uredimo.
Vsak pogovor s prijatelji.
Vsak pogovor s prijatelji.
Vsak pogovor s prijatelji.
Vsaka nova stvar, ki se je naučimo.
Vsaka nova stvar, ki se je naučimo.
Vsaka nova stvar, ki se je naučimo.
Možgani se na vaše navade odzivajo vse življenje.
Nikoli ni prezgodaj, da začnete skrbeti zanje.
Pogosto ni prepozno.
Možgani se na vaše navade odzivajo vse življenje.
Nikoli ni prezgodaj, da začnete skrbeti zanje.
Pogosto ni prepozno.
Možgani se na vaše navade odzivajo vse življenje.
Nikoli ni prezgodaj, da začnete skrbeti zanje.
Pogosto ni prepozno.
%
ljudi odide pomirjenih.
ljudi odide pomirjenih.
%
pravočasno odkrije spremembe.
pravočasno odkrije spremembe.
Čim prej razumete, kaj se dogaja, tem več možnosti imate.
Čim prej razumete, kaj se dogaja, tem več možnosti imate.
Veliko ljudi pomoč poišče šele, ko težave močno vplivajo na vsakodnevno življenje.
Zgodnje odkrivanje ima pomembne prednosti. Omogoča lahko:
Veliko ljudi pomoč poišče šele, ko težave močno vplivajo na vsakodnevno življenje.
Zgodnje odkrivanje ima pomembne prednosti. Omogoča lahko:
Veliko ljudi pomoč poišče šele, ko težave močno vplivajo na vsakodnevno življenje.
Zgodnje odkrivanje ima pomembne prednosti. Omogoča lahko:
pravočasno postavitev diagnoze,
pravočasno postavitev diagnoze,
pravočasno postavitev diagnoze,
odkrivanje drugih zdravstvenih vzrokov za težave s spominom,
odkrivanje drugih zdravstvenih vzrokov za težave s spominom,
odkrivanje drugih zdravstvenih vzrokov za težave s spominom,
zgodnejšo podporo in zdravljenje, kjer je to mogoče,
zgodnejšo podporo in zdravljenje, kjer je to mogoče,
zgodnejšo podporo in zdravljenje, kjer je to mogoče,
več časa za načrtovanje prihodnosti,
več časa za načrtovanje prihodnosti,
več časa za načrtovanje prihodnosti,
več možnosti za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja.
več možnosti za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja.
več možnosti za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja.
Čakanje redko prinese več jasnosti. Pogosto prinese le več negotovosti.
Čakanje redko prinese več jasnosti. Pogosto prinese le več negotovosti.
Čakanje redko prinese več jasnosti. Pogosto prinese le več negotovosti.
Ko gre za zdravje možganov, je bolje vprašati kot ugibati.
Ko gre za zdravje možganov, je bolje vprašati kot ugibati.
Ali je pozabljivost vedno znak demence?
Ne. Občasna pozabljivost je normalen del življenja in staranja. Pomembno je predvsem, ali spremembe postajajo pogostejše, vplivajo na vsakodnevno življenje ali jih opažajo tudi bližnji.
Ali lahko demenco preprečimo?
Ne vedno. Lahko pa z zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje in podpremo zdravje možganov.
Kdaj naj poiščem pomoč?
Če opažate, da težave s spominom, razmišljanjem ali orientacijo trajajo več mesecev, se stopnjujejo ali vplivajo na vsakodnevne aktivnosti, je priporočljivo opraviti strokovno oceno.
Kako poteka meritev?
Celoten obisk traja približno 1 uro. (izraz za merilca) vam namesti mehko EEG kapo. Meritev poteka 8 minut, tako da imate 4 minute odprte in 4 minute zaprte oči. Pri tem ne rešujete nalog in ne odgovarjate na vprašanja. Natisnjen rezultat prejmete takoj po meritvi.
Ali je meritev nevarna?
Ne, meritev z EEG je varna. Ni invazivna, ne povzroča sevanja in ne boli.
Kaj če se pokaže tveganje za demenco?
V primeru zaznanega povečanega tveganja je v ceno že vključen prvi pregled pri nevrologu, ki bo opravil specialistični pregled in svetoval o nadaljnjih korakih. Niste prepuščeni sami sebi.
Kaj če se izkaže, da ne gre za demenco?
Tudi to je dragocen odgovor. Težave s spominom imajo lahko številne druge vzroke, kot so stres, depresija, motnje spanja, pomanjkanje vitaminov ali druga zdravstvena stanja, ki jih je mogoče zdraviti.