Dogodek je v ospredje postavil vprašanja, ki postajajo vse pomembnejša: kako prepoznati prve spremembe v kognitivnem zdravju, kdaj je smiselno poiskati pomoč, kaj lahko naredimo za zmanjševanje tveganja za demenco in kako lahko kot posamezniki, strokovnjaki in družba bolje podpremo ljudi, ki se soočajo z demenco.

Osrednje sporočilo večera je bilo jasno: demenca ni nekaj, o čemer bi morali začeti razmišljati šele takrat, ko se pojavijo resne težave. Na zdravje možganov lahko vplivamo že veliko prej.

Polonca Bajc Napret - Uvodni nagovor

Dogodek je z uvodnim nagovorom odprla Polonca Bajc Napret, direktorica Osrednje knjižnice Celje, ki je izrazila veselje, da knjižnica gosti dogodek o tako pomembni in aktualni temi.

Poudarila je pomen odprtega pogovora o demenci, kognitivnem zdravju in staranju ter vlogo knjižnice kot prostora, kjer se ljudje srečujejo, izobražujejo in pridobivajo nova znanja.

Elvisa Suhonić – Živeti z demenco: ohranjanje samostojnosti v vsakdanjem življenju

Prvi strokovni prispevek je predstavila Elvisa Suhonić, diplomirana delovna terapevtka in strokovnjakinja s področja podpore osebam z demenco, ki deluje v okviru platforme Spomnim se.

V svojem predavanju je skozi praktične izkušnje pokazala, kako lahko svojci in strokovni delavci bolje razumejo vedenje oseb z demenco ter se nanj ustrezneje odzivajo. Poseben poudarek je namenila komunikaciji, vsakodnevnim izzivom in načinom, kako pri osebi z demenco ohranjati čim več samostojnosti, dostojanstva in občutka varnosti.

Njeno predavanje je demenco približalo skozi zelo konkreten pogled – skozi situacije, s katerimi se svojci in osebe, ki delajo z ljudmi z demenco, srečujejo vsak dan.

Dr. Vesna Pekarović Džakulin – Prvi znaki v ambulanti: vloga družinskega zdravnika pri prepoznavanju kognitivnega upada

Sledil je medicinski pogled na kognitivne spremembe in demenco. Dr. Vesna Pekarović Džakulin, specialistka družinske medicine ter medicine dela, prometa in športa, je izpostavila pomen zgodnjega prepoznavanja sprememb in vlogo primarne zdravstvene ravni.

Posebej pomemben je bil njen poudarek na realnosti vsakodnevne zdravstvene obravnave. Kot je omenila, ima zdravnik za posameznega pacienta pogosto na voljo le okoli šest minut, zato je toliko pomembneje, da znamo spremembe prepoznati, jih pravočasno izpostaviti in se o njih pogovoriti.

Spregovorila je tudi o dejavnikih tveganja, na katere lahko vplivamo, ter o pomenu življenjskega sloga pri skrbi za zdravje možganov.

Ana Višnikar – Vpliv družabništva na življenje z demenco

V nadaljevanju je Ana Višnikar, direktorica Družabnika, predstavila praktične zgodbe iz svojega dela z ljudmi z demenco in starejšimi.

Skozi konkretne primere je pokazala, kako pomembni so odnosi, družabništvo, občutek vključenosti in kakovosten človeški stik. Demenca namreč ne vpliva le na spomin in druge kognitivne sposobnosti, ampak tudi na vsakodnevno življenje, odnose in občutek samostojnosti.

Njene izkušnje so pokazale, da lahko že majhne spremembe v načinu podpore pomembno vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja starejših in njihovih svojcev.

Damjana Pangerčič – Kako iz priporočila za aktivno staranje naredimo življenje, ki ga človek želi živeti? Prijazno življenje - starejši kot protagonisti, ne kot ciljna skupina

Naslednja gostja, Damjana Pangerčič, direktorica podjetja Silway, je predstavila projekt Prijazno življenje.

Projekt odpira vprašanje, kako lahko okolje, storitve in družba postanejo bolj prilagojeni starejšim in osebam z demenco. Pri tem ne gre zgolj za zdravstveno obravnavo, temveč za širši pogled na kakovost življenja, vključevanje in ustvarjanje okolja, v katerem se lahko tudi oseba z demenco počuti varno, slišano in spoštovano.

Predstavitev je pokazala, da skrb za ljudi z demenco ni naloga ene institucije ali enega poklica, ampak zahteva sodelovanje različnih področij.

Jurij Dreo – Demenca: med kocko in vzvodom

Jurij Dreo, vodja razvoja in raziskav pri podjetju BrainTrip, je predstavil širši pogled na vlogo sistema pri skrbi za zdravje posameznika.

Izpostavil je, da odgovornost za zdravje možganov ni zgolj na posamezniku. Pomembno je tudi, kakšne možnosti za preventivo, spremljanje zdravja in zgodnje prepoznavanje imamo kot družba.

Pri tem imajo pomembno vlogo raziskave, sodobne tehnologije in razvoj novih pristopov, ki omogočajo bolj objektivno spremljanje kognitivnega zdravja in prepoznavanje sprememb dovolj zgodaj, da lahko posameznik in zdravstveni sistem pravočasno ukrepata.

Matevž Starič – Zaključna beseda

Dogodek je zaključil Matevž Starič, direktor Zavoda POMNI, ki je predstavil delo zavoda in konkretne aktivnosti, s katerimi želijo področje zdravja možganov približati širši javnosti.

Izpostavil je brezplačna predavanja in aktivnosti Zavoda POMNI, s katerimi ozaveščajo o pomenu zdravja možganov, ter možnosti merjenja kognitivnega zdravja in ocene tveganja za demenco.

Pomembno sporočilo njegovega nastopa je bilo, da samo ozaveščanje ni dovolj. Če želimo nekaj spremeniti, je potrebno narediti korak naprej – od informacij k spremljanju lastnega zdravja, prepoznavanju sprememb in pravočasnemu ukrepanju.

Zavod POMNI želi s svojimi programi prispevati k temu, da skrb za zdravje možganov postane del vsakdana in ne nekaj, česar se lotimo šele, ko se pojavijo težave.

Zaključek

Dogodek »Demenca ni usoda: Imate več vpliva, kot si mislite« je združil različne perspektive – od delovne terapije in družinske medicine do družabništva, socialne gerontologije, raziskav, tehnologije in preventivnih programov.

Prav različni pogledi so pokazali, da demence ne moremo razumeti ali obravnavati samo z enega vidika.

Potrebujemo medicino in stroko, raziskave in tehnologijo, pa tudi odnose, podporo, družabnost in okolje, ki človeka ne definira zgolj skozi njegovo diagnozo.

Dogodek je hkrati odprl pomembno vprašanje: kaj lahko naredimo danes, ko še nimamo težav?

Odgovor ni v eni sami rešitvi. Pomembni so poznavanje dejavnikov tveganja, zdrav življenjski slog, spremljanje kognitivnega zdravja, pravočasno prepoznavanje sprememb in pripravljenost poiskati pomoč, ko jo potrebujemo.

Sporočilo dogodka zato ni bilo, da lahko demenco preprosto preprečimo, temveč da imamo na področju zdravja možganov več možnosti za ukrepanje, kot se pogosto zavedamo.

Dogodek je bil tudi priložnost za povezovanje stroke, organizacij in širše javnosti ter za nadaljevanje pogovora o tem, kako lahko skupaj gradimo družbo, v kateri bo zdravje možganov postalo pomemben del skrbi za zdravje skozi vse življenje.

Demenca ni usoda. Zato je pomembno, da o zdravju možganov začnemo razmišljati pravočasno – ne šele takrat, ko se pojavijo prvi znaki težav.