Najnovejše strokovne raziskave so še okrepile povezavo med demenco in tako imenovanimi spremenljivimi dejavniki tveganja, kar pomeni, da lahko z zmanjšanjem teh dejavnikov zmanjšamo možnost za razvoj demence. Po podatkih strokovnjakov bi bilo možno preprečiti ali odložiti do 48 % primerov demence.

Doslej smo poznali že 12 pomembnih dejavnikov tveganja, zdaj pa sta bila prepoznana še dva nova: nenaslovljena okvara vida in povišan holesterol (LDL). Ti dejavniki se pridružujejo že znanim, med katerimi so: manj izobrazbe, izguba sluha, visok krvni tlak, kajenje, debelost, depresija, telesna neaktivnost, diabetes, čezmerno uživanje alkohola, poškodbe glave, onesnažen zrak in socialna izolacija.

Okvara vida kot nov dejavnik tveganja

Eden ključnih novih dejavnikov tveganja, ki ga prinašajo najnovejša odkritja, je nenaslovljena okvara vida. Čeprav se težave z vidom običajno obravnavajo kot sestavni del staranja, raziskave zdaj kažejo, da imajo lahko neposreden vpliv na razvoj demence. Zdravljenje in korekcija težav z vidom, na primer z očali ali operacijo sive mrene, lahko znatno zmanjša tveganje za kognitivne motnje. Neurejen vid vodi v socialno izolacijo, zmanjšano telesno aktivnost in zmanjšano kognitivno stimulacijo, kar lahko pospeši kognitivni upad.

V poročilu ocenjujejo, da je dostopnost očesnih pregledov in zdravljenja v državah z nižjimi dohodki pogosto omejena, kar dodatno povečuje tveganje za demenco v teh regijah. Poudarjajo, da bi pravočasna korekcija vida, tudi v starejših letih, lahko zmanjšala breme demence pri posameznikih.

Povišan holesterol: nevidni sovražnik možganov

Drugi pomemben nov dejavnik tveganja, ki ga prinaša poročilo, je povišan LDL holesterol. Znan je kot glavni krivec za srčno-žilne bolezni, vendar zdaj postaja jasno, da lahko vpliva tudi na zdravje možganov. Povišan LDL holesterol povečuje tveganje za žilne poškodbe, ki lahko posredno prispevajo k razvoju demence. Zniževanje holesterola s pomočjo prehrane, telesne aktivnosti in po potrebi z zdravili, kot so statini, je zato ključni ukrep ne le za zdravje srca, ampak tudi za ohranjanje kognitivnih funkcij.

Kako lahko ukrepamo?

Nekaj korakov, ki jih lahko storimo, da tveganje za demenco znižamo v luči novih ugotovitev:

• Redno preverjanje vida: Če imate težave z vidom ali sumite na očesne bolezni, kot je siva mrena, se posvetujte z zdravnikom. Pravočasna korekcija lahko zmanjša tveganje za socialno izolacijo in posledično upad kognicije.

• Nadzor nad holesterolom: Zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano in telesno aktivnostjo lahko pomaga ohranjati holesterol na zdravi ravni. Če je potrebno, se posvetujte z zdravnikom glede zdravil za znižanje LDL holesterola.

• Ostanite telesno in duševno aktivni: Fizična aktivnost ne koristi le srcu, temveč tudi možganom ter prispeva k ohranjanju primerne telesne teže, kar je posredno povezano tudi z nivojem LDL holesterola. Prav tako ostanite mentalno angažirani z branjem, učenjem novih veščin ali družabnimi dejavnostmi.

  
  

Povzeto po 2024 Lancet Commission report on dementia prevention, intervention, and care.