Nevroznanstveni raziskovalec Jurij Dreo je demenco opisal kot stanje močnejše okvare miselnih sposobnosti, ki pa je tako izrazita, da bistveno moti naše vsakdanje življenje. "Bolezen najpogosteje opazijo bolnikovi svojci, saj se pričnejo težave predvsem s kratkoročnim spominom in izgubo orientacije v prostoru in času. Težave se z leti večajo, bolniki postajajo nesposobni samostojno živeti, potrebujejo nenehen nadzor in pomoč. Različni vzroki za demenco privedejo do strukturnih in kemičnih sprememb v možganih, kar vodi v njihovo propadanje in izgubo možganovine," je pojasnil Dreo.

Poudaril je, da vsako pozabljanje še ni demenca: o njej lahko govorimo šele takrat, ko so prvi znaki tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. "Znaki so izguba spomina, težave pri komuniciranju, izvajanju dnevnih aktivnosti. Ko se izgubljamo v znanih krajih, ne vemo, koliko je ura in kam gremo, imamo slabo presojo, izgubljamo predmete, jih puščamo na nenavadnih mestih, imamo vedenjske in razpoloženjske spremembe, se odmikamo od družbe – znancev, prijateljev, okolja," je naštel Dreo.

Najpogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen, za katero zdravniki še vedno niso odkrili vzroka. "Proti demenci se lahko borimo tako, da smo miselno in telesno aktivni, pozorni na prve simptome, da obiščemo zdravnika ter seveda da se poslužimo pomoči, kadar je to potrebno," je povedal Jurij Dreo, ki se že več kot 10 ukvarja s področjem demence in njenega zgodnjega odkrivanja.

Preberite več o dogodku na portalu RTV SLO.