Kot smo že pisali, ima naš slog življenja pomembno vlogo pri tveganju za razvoj demence. Med že dobro znane dejavnike tveganja spadajo nižja izobrazba, depresija, socialna izolacija, fizična neaktivnost, debelost, visok krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, zloraba alkohola, kajenje, poškodbe glave, okvara sluha in vida ter onesnaženost zraka. V zadnjem času pa nekateri raziskovalci* med dejavnike, ki vplivajo na naše kognitivno zdravje v zrelih letih, vključujejo tudi vadbo čuječnosti in meditacije.

Trening uma za večjo zavedanje, prisotnost in mirnost

Čuječnost pomeni zavestno prisotnost v trenutku, ne da bi nas motila preteklost ali prihodnost. Gre za stanje, v katerem smo popolnoma osredotočeni na to, kar se dogaja tukaj in zdaj. Meditacija pa je tehnika, ki pomaga razvijati to prisotnost, bodisi s fokusiranjem na dihanje, občutke v telesu ali preprostim opazovanjem misli.

Kako čuječnost in meditacija izboljšujeta kognitivne sposobnosti?

Naši možgani so nenehno obremenjeni z informacijami iz okolja, ki jih morajo obdelati. Ko prakticiramo čuječnost, vadimo usmerjanje pozornosti na en sam vidik, pogosto na svoje dihanje. Vdih in izdih, počasi in enakomerno, ter vračanje k opazovanju dihanja vsakič, ko nas zmoti kakšna misel. To ponavljajoče vračanje pozornosti na en sam objekt, kot je dih, je osnova za koristi čuječe meditacije, ki lahko vodi do dolgoročnih sprememb v delovanju možganov.

Raziskave** so namreč pokazale, da redna praksa čuječnosti in meditacije na dolgi rok lahko vodi do strukturnih sprememb v možganih, zlasti v regijah, povezanih z učenjem, čustveno regulacijo in samorefleksijo.

Prav tako vadba osredotočanje pozornosti lahko izboljša določene kognitivne sposobnosti, kot so selektivna pozornost in izvršilni nadzor - to so miselni procesi, ki nam omogočajo organizacijo, načrtovanje, vzrževanje pozornosti in obvladovanje impulzov. Ti procesi so še posebej pomembni za starejše odrasle, saj omogočajo lažje in učinkovitejše opravljanje vsakodnevnih nalog. Poleg tega se lahko izboljša tudi delovni spomin in kognitivna fleksibilnost, kar olajša prilagajanje novim situacijam in prispeva k večji funkcionalnosti v hitro spreminjajočem se svetu.

Poleg kognitivnih koristi vadba čuječnosti in meditacije izboljšuje tudi čustveno zdravje in zmanjšuje stres. To je ključnega pomena za ohranjanje kognitivnih funkcij, saj lahko kronični stres in slabo duševno zdravje pospešita kognitivni upad.

Čeprav meditacija ne more preprečiti demence, lahko prispeva k splošnemu psihološkemu blagostanju in upočasnjevanju ali zmanjšanju simptomov, povezanih s kognitivnim upadom. To je še posebej pomembno danes, ko postajajo preventivne strategije za preprečevanje demence vse bolj ključne.

Referenca:

*Lutz, A., Chételat, G., Collette, F., Klimecki, O. M., Marchant, N. L., & Gonneaud, J. (2021). The protective effect of mindfulness and compassion meditation practices on ageing: Hypotheses, models and experimental implementation. Ageing research reviews, 72, 101495.

**Young, K. S., van der Velden, A. M., Craske, M. G., Pallesen, K. J., Fjorback, L., Roepstorff, A., & Parsons, C. E. (2018). The impact of mindfulness-based interventions on brain activity: A systematic review of functional magnetic resonance imaging studies. Neuroscience & Biobehavioral Reviews, 84, 424-433.