Ko govorimo o starejših ljudeh, ali pomislimo na to, kateri termin uporabiti? Nekatera poimenovanja, ki se uporabljajo v družbi, lahko namreč to skupino ljudi nehote stereotipizirajo. S tem namenom doc. dr. Barbara Grintal in doc. dr. Peter Seljak opozarjata na uporabo primernih in spoštljivih izrazov. “Socialni gerontologi smo najbolj naklonjeni terminoma starejši odrasli in starejši ljudje, saj sta nevtralna in spoštljiva,” pojasnita. V zdravstvenih krogih velikokrat naletimo na termin ‘starostnik’, ki ima negativno konotacijo. Podobno je tudi pri uporabi termina 'starejši'. Ta potrebuje dopolnilo 'ljudje', da zveni bolj spoštljivo in celovito. "Pozitivna terminologija na področju staranja je pomembna," menita raziskovalca. Ta namreč prispeva k zmanjšanju stereotipiziranja ter poudarjanju staranja, v katerem se priznavajo moč, modrost in življenjske izkušnje.

Kateri je pravilen termin za obolele z demenco?

Njuno raziskovanje pa se ne konča le pri uporabi ustreznih terminov za starejše ljudi, ampak tudi pri obolelih z demenco. Ti so še bolj občutljiva skupina, poudarjata, saj se lahko počutijo osramočene in izolirane, kar vodi do večje socialne izključenosti. Termin, ki bi ga morali uporabljati tako posamezniki kot tudi mediji, je ‘oseba z demenco’. Ustrezno poimenovanje obolelih z demenco prispeva k bolj vključujočemu in podpornemu okolju ter spodbujanju dostojanstva in spoštovanja, menita raziskovalca.

“Demenci prijazna skupnost razume, spoštuje in podpira osebe z demenco”

Vendar pa le uporaba pravilnih terminov ne bo prispevala k zmanjšanju stereotipov in predsodkov o možganski bolezni. “Potrebno je spodbujati razumevanje demence, izpostavljati pomembnost zgodnjega odkrivanja demence ter informirati glede postopanja v primeru soočanja z demenco. Več kot slišimo ali preberemo o demenci, manj je strahu in predsodkov o njej,” se v en glas strinjata Grintalova in Seljak, ki verjameta, da lahko z raziskovalnimi izkušnjami veliko prispevata k ozaveščanju na področju staranja.

Poudarjata tudi pomembnost demenci prijazni skupnosti, v kateri ima oseba z demenco olajšan dostop do storitev, ki jih potrebuje. “Da so označbe ulic in poti v ustanovah ustrezno označene in čitljive. Da so osebam z demenco na voljo člani skupnosti, ki jih povabijo k vključitvi v različne aktivnosti, kot so telovadba, pogovorne skupine, medgeneracijske aktivnosti,” naštejeta dobre primere vključevanja. Med njimi pa je tudi kampanja Demenca. Od zavedanja k ukrepanju. Ta je pomembna za laično in strokovno javnost, sta prepričana. “Vsi dogodki bodo prispevali k razumevanju in prepoznavanju demence, pomenu ukrepanja v primeru pojava demence ter povezovanju različnih deležnikov na področju demence.”

Ključ do pozitivnih sprememb je spoštljiva komunikacija

Raziskovalca ocenjujeta, da je ozaveščenost in razumevanje demence v Sloveniji iz leta v leto boljša, a še vedno ni na visoki ravni. Prepričana sta, da je še vedno prisotnega veliko napačnega razumevanja glede demence in staranja. “Z dvigom ozaveščenosti se izboljša zgodnejše odkrivanje demence, izboljša se obravnava oseb z demenco ter kakovost življenja tako oseb z demenco kot njihovih svojcev.”

Da pa bi se obe skupini ljudi, tako starejši kot tisti, ki obolevajo za demenco, počutili vključeni v družbo, pa lahko prispeva vsak posameznik. “

Vključujoča skupnost je sočutna in razumevajoča,” poudarjata Grintalova in Seljak. “

Za sprejemanje staranja je pomembno, da obdobje starosti zaznavamo kot pozitivno. Predvsem je znanje tisto, ki nam daje moč za spreminjanje negativnega razmišljanja in vedenj.” Uporaba ustrezne terminologije na področju staranja je tako ključnega pomena za dvig razumevanja in empatije v družbi, še zaključita sogovornika.