O pomembnosti zgodnjega odkrivanja demence
20. sep. 2024
Tisa Pavlovčič
Pozabljam - prvi znak bolezni ali le običajno staranje?
Staranje je naraven proces, ki s seboj prinaša tudi nekatere spremembe v naših miselnih sposobnostih. Toda kdaj je pozabljanje le del običajnega staranja in kdaj lahko kaže na nekaj resnejšega, kot je demenca?
Demenca je bolezen, ki močno prizadene naš spomin, orientacijo v prostoru in časovni občutek in druge kognitivne funkcije. Gre za napredujočo motnjo možganov, ki se lahko razvija tiho in neopazno, celo desetlerja preden se pojavijo prvi očitni simptomi. Ko opazimo te simptome in poiščemo strokovno pomoč, je bolezen že v fazi, ko pomembno vpliva na kakovost vsakodnevnega življenja.
A tudi normalno staranje prinaša določene spremembe. Možganske funkcije se postopoma spreminjajo, kar vključuje počasnejše procesiranje informacij, manjšo sposobnost zadrževanja več informacij v spominu hkrati, upad pozornosti in težave pri iskanju besed. Kljub temu pa naše splošne kognitivne sposobnosti in besedni zaklad pogosto ostajajo nespremenjeni ali se celo nekoliko izboljšujejo z leti.
Tukaj pa nastopi izziv: kako ločiti med običajnim staranjem in demenco?
Kako zgodaj zaznati demenco?
Zdravniki specialisti, kot so nevrologi in psihiatri, so najbolj usposobljeni za prepoznavanje zgodnjih znakov demence. Vendar njihovo število ni dovolj veliko, da bi lahko preventivno pregledali celotno starejšo populacijo. Poleg tega se ti strokovnjaki ukvarjajo z vrsto drugih kompleksnih bolezni možganov in živčnega sistema, kar dodatno omejuje njihove kapacitete za preventivne preglede, osredotočene zgolj na demenco.
Krvne preiskave in analize cerebrospinalne tekočine so sicer izjemno pomembne pri diagnosticiranju bolezni, vendar so te metode za rutinsko spremljanje zgodnjih faz demence preveč invazivne ali premalo natančne. Poznamo tudi kognitivne vprašalnike, ki pa so pogosto pod vplivom različnih dejavnikov, kot so jezik, kultura, izobrazba, težave s sluhom in vidom ter subjektivnost ocenjevalca, zato je njihova zanesljivost in uporabnost omejena.
Potrebujemo boljše teste
Zato se razvijajo nove metode za zgodnje odkrivanje demence, vključno s testi, ki temeljijo na bioloških označevalcih. Med njimi je tudi BDI test, ki temelji na neinvazivnem merjenju možganskih signalov z EEG metodo. Ta test lahko pomaga zgodaj prepoznati spremembe v možganih, še preden postanejo simptomi očitni.
Zgodnje odkrivanje demence - priložnost in izzivi
Demenca je ena izmed bolezni, ki se je ljudje v starosti najbolj bojijo. Prejeti diagnozo te neozdravljive bolezni, ki postopoma ukrade našo preteklost in uniči načrte za prihodnost, prinaša hud psihološki udarec. Pogosto se pojavijo strah, jeza, nemoč in občutek stigme. Po nekaterih podatkih je tveganje za samomor v prvih mesecih po postavitvi diagnoze višje kot sicer.
Po drugi strani pa zgodnje odkrivanje prinaša tudi prednosti. Spodbuja nas k spremembam življenjskega sloga, ki lahko upočasnijo napredovanje bolezni. Študije kažejo, da je mogoče preprečiti ali odložiti do 48 % primerov demence s skrbjo za zdravje srca in ožilja, redno telesno dejavnostjo, prenehanjem kajenja in skrbjo za vid ter sluh.
Zgodnja diagnoza nam omogoča tudi, da se bolje pripravimo na prihodnost. To vključuje izobraževanje o bolezni, načrtovanje oskrbe, ureditev pravnih in finančnih zadev ter olajšanje bremena svojcem, saj so pomembne odločitve sprejete pravočasno, preden bolnik postane kognitivno preveč oškodovan.
Čeprav zdravila, ki bi dokončno pozdravilo demenco (še) nimamo, imamo na voljo terapije, ki blažijo simptome in izboljšajo kakovost življenja. Te terapije so najbolj učinkovite v zgodnjih fazah bolezni, saj pomagajo bolnikom ohraniti samostojnost in funkcionalnost dlje časa. Nova zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje Alzheimerjeve bolezni, so že na voljo v nekaterih državah, vendar so namenjena zgolj bolnikom v zgodnjih fazah bolezni.
Morebitna širitev uporabe teh zdravil in razvoj novih zdravil še dodatno poudarjata potrebo po zgodnjem diagnosticiranju demence. Trenutno namreč le med 20 in 30% bolnikov z demenco prejme uradno diagnozo, pogosto šele po povprečno sedmih letih od pojava prvih simptomov, kar kaže na potrebo po izboljšanju zgodnjega odkrivanja bolezni.
Zgodnje odkrivanje demence je ključ do boljšega nadzora nad boleznijo in izboljšanja kakovsti življenja. Čeprav je ločevanje med staranjem in demenco težavno, znanstveni napredek kaže pot do hitrejše in bolj natančne diagnoze. S pravočasnim ukrepanjem lahko demenci kljubujemo in ohranimo kakovost življenja.