S starostjo se možgani krčijo

Volumen možganov se po 40. letu zmanjšuje za približno 5 % na desetletje, pri čemer se stopnja krčenja še poveča v poznejših letih, zlasti nad 70. letom. Spremembe se pojavijo na različnih nivojih, največkrat se spremeni struktura nevronov oziroma možganskih celic, katerim upade volumen. S staranjem se prav tako zmanjša pretok krvi v možganih, povečajo pa se razna vnetja.

Poleg tega se pojavijo tudi funkcijske spremembe, in sicer v količini hormonov ter nevrotransmiterjev ali živčnih prenašalcev, ki omogočajo prenos informacij v možganih. Učinkovitost komunikacije med nevroni se tako zniža, s tem upadajo tudi sposobnosti mišljenja. 

Sposobnosti, ki se s starostjo izboljšujejo

Spremembe se ne pojavijo v vseh delih možganov v enaki meri, temveč so nekateri predeli bolj oškodovani kot drugi. To se odraža tudi v naših miselnih sposobnostih. Medtem ko z leti pogosto pride do težav s spominom, pri iskanju besed ali priklicu imen, ter težav z opravljanjem več opravil hkrati, obstajajo tudi določene sposobnosti, ki jih starost manj prizadene in se lahko s starostjo celo izboljšajo. Sem spadajo rutinski spomin, spretnosti, govor in splošno znanje.  

Vse več je tudi dokazov, da možgani ohranjajo sposobnost spreminjanja in prilagajanja, tudi ko se starajo, ter da imajo starejši odrasli večji besedni zaklad in bolje poznajo globino pomena besed kot mlajši odrasli.

Zaščitni dejavniki proti staranju možganov

Vplivov na staranje možganov je veliko. K fiziološkim in kognitivnim spremembam največkrat prispevajo genetika, biološki in okoljski vplivi. A tem lahko kljubujemo z zaščitnimi dejavniki, ki preprečujejo prezgodnje staranje možganov. To so med drugimi ustrezna prehrana, redna telesna vadba ter zmeren vnos alkohola.

Prav tako negativnih spremembam starajočih se možganov kljubujemo s povečano kognitivno rezervo oziroma kognitivno kondicijo, ki si jo zagotovimo tekom poklicnih dosežkov ali vseživljenjskega učenja. Kombinacija zadostne fizične in miselne aktivnosti je lahko najboljša obramba pred spremembami starajočih se možganov.

Vsako pozabljanje ni demenca!

Določeni simptomi lahko nakazujejo, da se možgani starajo veliko hitreje kot predvideno. V tem primeru gre za patološka stanja, med katera spadajo različne nevrodegenerativne bolezni, med drugim tudi demenca.

Naj vas ne skrbi, če občasno pozabite na nedavne dogodke, na primer, kam ste odložili ključe ali kako je ime osebi, ki ste jo pravkar srečali. Zelo verjetno je to posledica normalnega staranja in spreminjanja možganov. Še enkrat spominjamo, vsako pozabljanje še ni demenca!