Domov

O demenci

Kampanja

Domov

O demenci

Kampanja

Intervju: Luka Hren, vodja ekipe KinVital-a

30. maj 2024

Redna vadba povečuje in podaljšuje kakovost življenja

“Redna telesna vadba je eden ključnih elementov za ohranjanje visoke kakovost življenja, saj le ta pozitivno vpliva na našo moč, kostno gostoto, ravnotežje, srčno - žilni sistem …” pogovor z nami prične Luka Hren, vodja ekipe KinVitala, ki že več kot desetletje razvija najprodornejše metode dela na področju kineziologije, rehabilitacije poškodb in odprave bolečine. Redna vadba koristi prav vsakomur, zlasti pa osebam z demenco, ki z njeno pomočjo poleg vsega naštetega ostajajo tudi v boljši vsakodnevni funkcionalni sposobnosti.

Kakšne težave se lahko pojavijo v primeru pomanjkanja vadbe?

Najpogostejša težava je postopno zmanjševanje moči in slabša kontrola nad lastnim gibanjem, kar se v vsakdanjem življenju kaže na najrazličnejše načine. Na primer pri težjem vstajanju iz globokega počepa na vrtu, nošenju vrečk iz trgovine, ki nam predstavljajo večji napor, pri hoji po stopnicah, kjer se hitreje zadihamo, prej občutimo tudi pomanjkanje ravnotežja in gibljivosti pri vsakodnevnih opravilih. Se pa v našem telesu dogajajo tudi procesi, ki jih navzven ne občutimo. To je na primer postopno zmanjševanje kostne gostote, ki je značilno za tiste, ki imajo manjšo količino vadbe in predvsem vadbe za moč.

Vadba vpliva tudi na zdravje možganov. Na kakšen način?

Seveda, vsak gibalni program oziroma gibalna naloga ni zgolj stvar naših mišic, ampak gre za precej bolj kompleksne procese, v katere so seveda vpeti tudi naši možgani. Telesna vadba tako krepi tudi naše možgane, pozitivno vpliva na naše počutje in seveda krepi tudi naše telo. Tako se nekako cel krog zavrti v pozitivno stran, saj ima zdrava in zadovoljna oseba z vadbo na izbiro tudi velik nabor aktivnosti, ki še dodatno pozitivno vplivajo na zdravje možganov. Če nam zdravje dobro služi, se lahko peš ali pa s kolesom odpravimo v knjižnico. Ker smo zdravi in nimamo težav s hrbtenico, lažje brez bolečin presedimo celotno predstavo v gledališču, urimo svojo kreativnost in možgane v igri z vnuki …

Obstaja pa tudi negativna plat telesne aktivnosti. Če je ta pravilno zastavljena, nas dvigne na višji nivo. Če pa smo z obremenitvami pretiravali oziroma smo določene aktivnosti in vaje izvajali malo bolj po domače, lahko to vodi tudi poškodbe oziroma bolečine, kar običajno pripelje do neaktivnosti. Pomembno je torej, da je vadba prilagojena našim sposobnostim in da pri tem poskrbimo tudi za raznolikost - da na primer ne ostanemo samo pri hoji.

Ali obstajajo posebni tipi vadbe ali aktivnosti, ki so še posebej učinkoviti pri ohranjanju kognitivnih funkcij?

Različni koordinacijski izzivi imajo na kognitivne funkcije večji vpliv. A menim, da je vadba za moč najbolj pomembna, čeprav se na prvi pogled morda ne zdi tako. Ta najbolj zaobjame vse naše gibalne sposobnosti, razmerje med časom vadbe in rezultati pa je najbolj optimalno. Dobro delujoče telo nam odpre mnoge aktivnosti. Poleg tega pa učenje gibalne kontrole nad našimi osnovnimi gibi, kot so počep, predklon, potiski … pomembno vpliva na samo delovanje možganov, dobrobit gibov pa začutimo v vsakdanjem življenju.

Pogosto so pri starejših prisotna različna stanja (povišan krvni tlak, diabetes in koronarne bolezni), zaradi katerih se bojijo fizične aktivnosti. Je strah upravičen?

Bi rekel, da ni. Moramo pa uporabiti nekaj zdrave kmečke pameti. Kako? Gibanje je življenje. Ko vstanemo iz stola, gremo po stopnicah, zapremo vrata, pospravimo krožnike na polico … za vse to je potreben gib. In da se pri teh ne bi preveč utrudili ali občutili bolečine je priporočljivo, da smo tudi sicer redno aktivni. Redna vadba pa mora biti seveda varna in prilagojena našim telesnim sposobnostim. In ta bo zagotovo bolj varna kot vsakodnevno življenje, ko se brez ogrevanja in zadihani odpravimo po stopnicah ali z malce bolečine dvignemo težko košaro s perilom. Pravilna vadba takih stanj ne bo poslabšala, ampak ravno nasprotno - pomagala in izboljšala.

Kakšni so konkretni predlogi za vadbo doma pri starejših? Katere predmete, ki jim imamo vsi doma, lahko uporabimo kot pripomoček za vadbo?

Vadbo v domačem okolju lahko razdelimo na 2 različni aktivnosti. Ene so bolj vzdržljivostne narave - hoja, kolesarjenje, pohodništvo, tudi večina gospodinjskih opravil je bolj vzdržljivostne narave. Drug tip pa naj bo vadba za moč in ta je tista, ki se je moramo nekje od 2 do 3-krat tedensko načrtno lotiti. Sam priporočam vsaj 30 do 60 minut na posamezno vadbeno enoto, ki jo potem ponovimo 2 do 3-krat tedensko.

S čim si lahko pomagamo doma? Najboljše pomagalo bo kar naše telo in naša telesna masa, ki jo bomo morali dvigati iz počepov, predklonov ... Od ostalih pripomočkov je zelo uporaben stol, ki ga z vidika varnosti lahko postavimo za sabo, ko delamo počepe (tako da se v primeru, če nam zmanjka moči samo usedemo na stol in ne pademo po tleh). Ko želimo izvajati sklece, bo odlično služil kuhinjski pult ali pa čvrsta kuhinjska miza, če je ta naslonjena ob steno. Sklece na tleh so namreč težka vaja, če pa roke postavimo na višjo točko kot je pult, je zadeva precej bolj znosna. Za kakšne dvige na prste pa nam bo prav prišla še stopnica.

Tako da pomanjkanje opreme ne sme biti izgovor, saj lahko pri vadbi uporabljamo že vsakodnevne predmete. Veliko vaj pa vedno lahko naredimo tudi zgolj z lastno telesno težavo, brez vseh ostalih pripomočkov.

Ali ste se že srečali s primerom dobre prakse, kjer je fizična vadba izboljšala življenje osebe z demenco?

Ja, seveda. Izboljšanje telesnih sposobnosti se vedno odraža v pomembnem koraku k višji kvaliteti življenja. Različne bolezni nas pogosto naredijo manj aktivne, to opažamo pri osebah z demenco, Parkinsonovi bolezni … Glavna težava v kvaliteti življenja pa se nato pojavi zaradi pomanjkanja moči, ravnotežja, slabšega nadzora nad lastnim gibanjem. Z redno vadbo smo pri posameznikih pogosto opazili povrnitev živahnosti in bolj pozitivnega pogleda na svet.

Kako lahko vključitev družinskih članov ali skrbnikov v vadbeni program pozitivno vpliva na osebe z demenco?

Ustrezna podpora bližnjih je zagotovo eden od ključnih dejavnikov. Včasih so prav bližnji tista "brca", ki pripelje do nas ali pa do telesne aktivnosti na splošno. Drugič pa so zgolj prava podpora pri njihovi odločitvi. Imajo pa pri demenci še to pomembno funkcijo, da kadar pride do bolj izrazitega upada kognitivnih funkcij, so prav bližnji tisti, ki poskrbijo za vsakodnevno opravljanje vaj, pomnjenje ustreznih izvedb in prave obremenitve. Vadba mora biti redna in ko se ne moremo vodene vadbe udeleževati več kot 1-krat tedensko, bližnji prevzamejo vlogo trenerjev.

Ali obstajajo posebni preventivni ukrepi ali opozorila glede poškodb ali preobremenitve, na katere bi morali biti pozorni pri načrtovanju vadbenih programov za osebe z demenco?

Načeloma ni posebnih omejitev, kot je to na primer pri poškodbi sprednje križne vezi ali pa po operaciji hernije. Tukaj je za nas kot kineziologe ali pa fizioterapevte najbolj pomembno predvsem to, da se na začetku dobro seznanimo s stanjem osebe, če je kakšna pridružena težava ter da z osnovnimi testi ocenimo telesno pripravljenost posameznika. Nato je potrebno na podlagi teh informacij zgolj izbrati ustrezna sredstva - vaje in potem skozi čas spremljamo njihov napredek.

Tisto kar je načeloma najbolj potrebno upoštevati je, da preverimo ali je bila oseba prej aktivna ali ne. Saj v primeru predhodne neaktivnosti program zasnujemo precej bolj konzervativno in ga potem skozi čas nadgrajujemo. Tako da ni na začetku prevelikega šoka za telo.

Zakaj menite, da se je o preventivi in pomenu zgodnjega ukrepanja potrebno pogovarjati?

V današnji družbi vsekakor ne primanjkuje informacij, nam pa pogosto primanjkuje znanja, s katerim znamo ločiti zrno od plevela. Zato je pomembno, da so preventivne akcije jasne in strokovne, saj nam dajo prave in strokovno preverjene informacije. Danes nas namreč ob iskanju po Googlu hitro pripelje do nasprotujočih si informacij, ki povzročajo zmedo, nezaupanje in strah. S pravimi akcijami, ustrezno besedo in tudi dejanji, pa lahko naše življenje zapeljemo v precej bolj pozitivno smer, kot nam pravi neuki komentar na spletnem forumu.

Cilj je dolgoročna skrb za lastno zdravje in vitalnost

Brez gibanja ni življenja! Naš cilj je pripeljati vsakega posameznika do svobodnega gibanja in do življenja brez bolečin. Pestrost naših storitev je zasnovana tako, da vas lahko peljemo od prvega koraka rehabilitacije do vadb in treningov za zdrave posameznike. Tako lahko pri nas izbirate med fizioterapijo, kineziološko vadbo, osebnim trenerstvom, splošnimi vadbami in vadbami za starejše. Vse to pa poteka pod vodstvom strokovnjakov s področja kineziologije, fizioterapije in trenerstva.

Znanje kineziologije uporabljamo za način dela, kjer največ poudarka namenjamo osebnemu odnosu med trenerjem in varovancem. Za vsakega posebej si vzamemo čas, ga spoznamo, šele zatem primerno svetujemo, ga usmerjamo in vodimo v svet telesno aktivnega življenjskega sloga.

KinVital lahko kontaktirate na: info@kinvital.si