Kaj je kognitivna rezerva?

Kognitivno rezervo lahko razumemo kot odpornost uma na poškodbe možganov.

Ljudje z višjo kognitivno rezervo, lahko tako kljub že prisotnim bolezenskim procesom, povezanimi z demenco, ohranijo visoko raven umskih sposobnosti.

Preiskave umrlih, ki v času svojega življenja niso kazali nobenih simptomov demence, so pokazale možgane polne skupkov beljakovin, ki so značilni za Alzheimerjevo bolezen.

Kako gradimo kognitivno rezervo?

Za grajenje kognitivne rezerve je zelo pomembna stopnja izobrazbe v mladosti. Višja stopnja izobrazbe kot je dosežena v mladosti, ko so možgani najbolj plastični, nižje je tveganje za nastanek demence v poznem življenju. Pomembno pa je tudi vseživljenjsko učenje in izobraževanje.

Ali je reševanje križank dovolj?

Raziskave kažejo, da ponavljajoča aktivnost ni tako koristna, kot če se skušamo naučiti novih veščin. Če smo torej v reševanju križank že zelo dobri, nam to koristi manj, kot če se lotimo novega izziva.

Kaj pa so primeri aktivnosti, ki se kažejo kot še posebej koristne?

• Učenje tujega jezika: raziskave so pokazale, da ljudje, ki govorijo dva tuja jezika, začnejo kazati simptome demence v povprečju 4-5 let kasneje kot tisti, ki govorijo samo en jezik.

• Ročne spretnosti: klekljanje, šivanje, pletenje …

• Igranje glasbila: po nekaterih izsledkih imajo glasbeniki za več kot 50 % nižjo verjetnost, da zbolijo za demenco.

• Ples: aktivnost, ki združuje ritem, štetje, spomin, socialno interakacijo in fizično aktivnost - odlična izbira!

• P. S.: tudi višja starost upokojitve pomeni nekoliko manjše tveganje za razvoj demence.

In kaj je najpomembenjše? Najti moramo aktivnosti, hobije ali stvari, ki nam predstavljajo določen izziv, vseeno pa nas veselijo in izpopolnjujejo, saj bomo le na tak način pri izzivu vztrajali in se naučili nekaj novega.