Vrste spomina

Poznamo različne vrste spomina, ki imajo različne funkcije in jih opravljajo različni možganski sistemi. Epizodični spomin omogoča, da si posameznik zapomni specifične dogodke, izkušnje in situacije v življenju. Igra ključno vlogo pri oblikovanju osebnih življenjskih zgodb, povezovanju preteklih izkušenj ter gradnji identitete in zavedanja o lastnem življenju. Osebe tako lahko pozabijo, kaj so jedle za večerjo ali kje so preživele počitnice. Ta spomin nadzoruje hipokampus, ki se nahaja znotraj senčnega režnja naših možganov.

Za razliko od epizodičnega spomina, pa semantični neodvisno od osebnih izkušenj, shranjuje splošna znanja, koncepte in pomene besed. Vključuje abstraktne informacije, kot so znanje jezika, matematike in zgodovine. Vedenje, kakšne barve je banana, je na primer del semantičnega spomina.

Vrsta dolgoročnega spomina, ki se nanaša na sposobnost pomnjenja motoričnih veščin, navad in postopkov, brez zavestnega razmišljanja o posameznih korakih, je proceduralni spomin. Veščine, pri katerih igra proceduralni spomin ključno vlogo, so na primer vožnja kolesa, plesanje, tipkanje na tipkovnici ali vožnja avtomobila.

Kot mentalna delovna miza pa deluje delovni spomin. Na njej namreč hranimo in upravljamo trenutne podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog. Gre za kratkoročni spomin kot na primer ohranjanje telefonske številke v glavi, preden jo vtipkamo.

Alzheimerjeva demenca najprej prizadane epizodični spomin

Različne možganske bolezni, ki lahko vodijo tudi do demence, prizadenejo in okvarijo spominske sisteme. Okvara posameznega sistema lahko vodi v značilne spominske težave, ki se med sistemi razlikujejo.

Najhuje medialni del senčnega režnja, zlasti hipokampus, prizadene Alzheimerjeva demenca, zato so prav težave z epizodičnim spominom prvi simptom. Medtem ko je prizadet epizodični spomin, ki ga povezujemo s pomnjenjem specifičnih dogodkov, spomin na oddaljene dogodke dolgo časa ostane nedotaknjen. Pogosto se zgodi, da se bolnik ne spomni, kaj je počel dan prej, zelo dobro pa se spomni stvari, ki so se dogajale pred 30 leti. To lahko svojce zavede v prepričanje, da oseba nima demence.

Bolniki v zgodnji fazi Alzheimerjeve demence pa so se sposobni spomniti stvari, ki so zahtevale veliko vaje in ponovitev, kot na primer igranje instrumenta. Proceduralni spomin se namreč odvija v različnih možganskih strukturah, ki jih zgodnja faza bolezni še ne prizadene.

Kaj pa druge oblike demence?

Alzheimerjeva demenca ni edina vrsta demence, zato tudi spominski in drugi simptomi niso enaki za vse vrste. Pri frontotemporalni demenci je na primer bolj izrazito prizadet semantični spomin, kar se odraža v težavah s poimenovanjem ter upadu v splošnem znanju, ob relativno dobro ohranjenem epizodičnem spominu.

Pomembno je tudi razumeti, da so v bolj naprednih stopnjah demence, kjer so poškodbe možganskih celic razširjene že po celotnih možganih, do določene mere prizadeti vsi spominski sistemi, ne glede na vrsto demence.