Od mitov do znanosti: zakaj smo dolgo vedeli tako malo?

Dolga desetletja so bile ženske sistematično izključene iz znanstvenih raziskav. Raziskovalci so se izogibali t.i. hormonski variabilnosti, zato so preučevali predvsem moške – tudi v študijah na živalih. Paradoksalno smo tako zanemarili ravno tiste biološke razlike, ki bi jih bilo najbolj smiselno raziskati. Tako je prevladal model "nevtralnih" možganov, ki pa je v resnici odražal predvsem delovanje moških možganov.

To pomeni, da smo šele v zadnjih letih začeli sistematično preučevati ženske možgane in razkrivati pomembne razlike, ki niso le zanimivost, ampak so ključne za razumevanje ženskega zdravja.

Kaj danes vemo: razlike, ki vplivajo na zdravje žensk

Čeprav težko govorimo o ženskih in moških možganih kot o dveh strogo ločenih kategorijah – saj so človeški možgani in njihove lastnosti razporejeni na spektru –, pa obstajajo določene statistične razlike, ki imajo pomembne zdravstvene posledice:

• Alzheimerjeva bolezen: ženske imajo po 50. letu dvakrat večje tveganje kot moški. Približno 1 od 5 žensk bo razvila bolezen, v primerjavi z 1 od 10 moških.

• Depresija: ženske imajo večje tveganje, kar je povezano z interakcijo med hormoni, stresom in družbenimi dejavniki.

• Avtoimunske bolezni: ženske so bistveno bolj dovzetne za razvoj avtoimunskih bolezni, kot je multipla skleroza – ocenjuje se, da kar 75 % vseh bolnikov z avtoimunskimi motnjami predstavljajo ženske.

• Staranje možganov: Možgani žensk se starajo drugače kot moški, predvsem zaradi padajoče ravni estrogena v srednjih letih, ki ima zaščitno vlogo.

Možgani skozi hormonske spremembe

Ženski možgani, tj. možgani oseb z XX spolnim kromosomskim parom, delujejo pod vplivom dinamičnih hormonskih sprememb, ki jih tipično uravnava menstrualni cikel. Te spremembe se začnejo že v zgodnji puberteti in trajajo do menopavze. Ključna obdobja hormonskega prehoda pa sta perimenopavza (tj. prehodno obdobje pred menopavzo) in menopavza (tj. 12 mesecev po zadnji menstruaciji), ki v povprečju nastopi okoli 51. leta.

V perimenopavzi se ravni hormonov, predvsem estrogena in progesterona, začnejo hitro in nepredvidljivo spreminjati. Progesteron pogosto upade že zgodaj, kar povzroči neravnovesje, ki vpliva tudi na kognitivne funkcije. Pogosti simptomi vključujejo težave s spominom in koncentracijo, t. i. možgansko meglo, nihanje razpoloženja, pa tudi vročinske oblive, motnje spanja in pridobivanje telesne teže.

To obdobje lahko traja več let ali celo desetletje. Ko nastopi menopavza, se hormonsko stanje sicer stabilizira, vendar na znatno nižji ravni: estrogen lahko upade za do 90 %, progesteron skoraj popolnoma.

Kaj to pomeni za ženske možgane?

Estrogen ima pomembno vlogo pri zaščiti možganov – zmanjšuje vnetje, oksidativni stres, podpira pretok krvi in uravnava porabo glukoze, ki je glavni vir energije za možgane. Ko te zaščite ni več, se možgansko staranje lahko pospeši, še posebej če življenjski slog ne podpira možganskega zdravja.

Možgani v tem obdobju postanejo tudi bolj občutljivi na stres, zlasti na kronično povišane ravni kortizola. Ta občutljivost ne vključuje le psihološkega stresa, temveč tudi biološke stresorje, kot so pomanjkanje kakovostnega spanca, hranil, telesne aktivnosti in regeneracije.

Kaj lahko ženske naredijo za svoje možgane?

Čeprav na hormone ne moremo vplivati neposredno, lahko z življenjskim slogom pomembno podpremo zdravje možganov in omilimo najhujše simptome menopavze:

• Fizična aktivnost: Poudarek naj bo na vadbi za moč (z lastno težo ali utežmi), ki dokazano spodbuja možgansko plastičnost, ohranja mišično maso in uravnava presnovo. Pretirana aerobna vadba (npr. hoja, tek, plavanja, kolesarjenje) brez ustreznega okrevanja lahko zvišuje stresne hormone.

• Prehrana: Temelji naj na sveži zelenjavi, zadostnem vnosu beljakovin in zdravih maščob ter živilih, bogatih z antioksidanti, kot so kava, temna čokolada in jagodičevje. Pomembna je tudi časovna razporeditev obrokov. Ženske so bolj občutljive na postenje – preskakovanje zajtrka lahko zviša kortizol, spodbuja izgubo mišične mase (sarkopenijo), moti cirkadiani ritem in pospeši kognitivno staranje.

• Spanec: Hormonske spremembe lahko vplivajo na uravnavanje telesne temperature, produkcijo melatonina in delovanje GABA, kar pogosto pomeni, da ženske težje zaspijo in spijo manj kakovostno. Kljub temu je kakovosten spanec ključen, saj je ponoči aktiven t. i. glinfatični sistem – naravni čistilni mehanizem, ki iz možganov odstranjuje presnovne odpadke. Dobro spanje podpira spomin, koncentracijo in čustveno stabilnost.

Razlike med moškimi in ženskimi možgani niso stereotip, ampak kompleksna biološka realnost, ki jo šele dobro spoznavamo. Pomembno pa je, da te razlike ne uporabljamo za delitev, temveč kot izhodišče za bolj natančno, pravično in učinkovito zdravstveno obravnavo.

Zdrav življenjski slog ni le priporočilo; je naše najmočnejše orodje za dolgotrajno kognitivno zdravje, čustveno stabilnost in vitalnost v vseh obdobjih življenja.